Tiskane izdaje
V zadnjih mesecih je očiten nov zagon prizadevanj za evropsko perspektivo Balkana, ki naj bi se med bolgarskim predsedovanjem svetu EU v prvi polovici leta še okrepila. Predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker je že v svojem govoru o stanju Unije septembra lani Črno goro in Srbijo razglasil za vodilni kandidatki, ki bi utegnili postati članici že do leta 2025. Unija se je po izbruhu kriz, od finančne do migracijske, veliko ukvarjala sama s sabo. V prazni prostor, za katerega niti ZDA nimajo več veliko interesa, so s svojimi načrti vstopali tuji akterji, na primer Kitajska, Rusija in Turčija.
To je spremljalo demokratično nazadovanje v posameznih državah. Obljube o evropski perspektivi so veljale za neverodostojne. Sodeč po sporočilih, je tega konec. Pri pripravi dolgo pričakovane strategije, ki bo uradno sprejeta na zasedanju evropske komisije v torek v Strasbourgu, je bilo vodilo: pokazati verodostojno širitveno perspektivo. Po drugi strani naj bi na Balkanu morali podvojiti prizadevanja. Da bi bili Črna gora in Srbija pripravljeni na članstvo leta 2025, bi morali že leta prej končati pristopna pogajanja. V strategiji je pripravljen vrstni red nalog za doseganje ciljev.
Predvsem pred Srbijo so v prihodnjih letih zahtevne naloge. Veliko bo morala narediti na področju vladavine prava. Politično najbolj kočljiva bo popolna in celovita normalizacija odnosov s Kosovom. To naj bi dosegli s pravno obvezujočim sporazumom, predvidoma že prihodnje leto. Če bi Makedonija rešila spor z Grčijo o imenu, bi po bruseljskih premislekih lahko že prihodnje leto, skupaj z Albanijo, izpolnila pogoje za začetek pristopnih pogajanja. BiH bi tega leta postala uradna kandidatka. Najmanj jasna je usoda Kosova, ki ga pet članic sploh še ni priznalo.
Politična volja, reforme,
V Bruslju ocenjujejo, da je po 25 letih čas za rešitev vprašanj, ki preprečujejo spravo. Med drugim opozarjajo na nesprejemljivost hujskaške retorike. Posebna pozornost je namenjena reševanju dvostranskih sporov. Iz slovensko-hrvaške zgodbe o blokadi pristopnih pogajanj in arbitraže so potegnila nauk. EU ne bo sprejela držav, ki nimajo rešenih dvostranskih sporov, se glasi sporočilo. Še nerešene bi kandidatke morale »predložiti zavezujoči, dokončni mednarodni arbitraži«. Razsodbe da bi morale biti spoštovane in sprejete pred vstopom, upoštevane pa bi morale biti v pristopni pogodbi.
V razpravah je bilo omenjeno, da bi kot primer navedli arbitraže pred Meddržavnim sodiščem v Haagu in nato tudi ad hoc arbitražne postopke (kakršen je bil slovensko-hrvaški). A predvidoma ne bo navedena nobeno konkretna pot. Evropska komisija naj bi spremljala postopke reševanja sporov in ponujala pomoč. V torek dopoldne, tik pred sprejetjem strategije, bo hrvaški premier Andrej Plenković v evropskem parlamentu v Strasbourgu z Junckerjem razpravljal o prihodnosti Evrope. Teden pozneje, 14. februarja, bo v Bruslju še gost na kosilu po zasedanju evropske komisije.
Gospodarsko sodelovanje
Med približevanjem EU naj bi se okrepilo tudi gospodarsko sodelovanje z državami Zahodnega Balkana. Povečali bi naložbe v infrastrukturo, s katero bi se balkanske države bolje povezale med sabo in z EU. Povezljivost v transportu, energetiki in na drugih področjih velja za ključno. Za Balkan bi utegnili nameniti del denarja, ki je bil predviden z Turčijo. Osrednja področja bodo bitka proti nezaposlenosti mladih, zviševanje konkurenčnosti in privatizacija. Po modelu Junckerjevega sklada (EFSI) bi spodbujali naložbe. Predstavnike balkanskih držav bi bolj vključevali tudi v pripravo odločitev v EU.
Naslednja faza bo ocena napredka v približevanju EU aprila in nato 17. maja poseben »balkanski« vrh EU v Sofiji.
