Berlin – Na volitvah v bundestag niso izgubljali le socialdemokrati in krščanski demokrati, ampak tudi na Bavarskem vladajoča CSU. Dolgoletni ministrski predsednik Horst Seehofer vlado predaja finančnemu ministru Markusu Söderju.
Druge nemške stranke bi bile zelo zadovoljne s 38,8 odstotka, kolikor jih je na zveznih volitvah konec septembra dobila CSU, saj so pri CDU dobili le 32,9 odstotka in pri SPD celo 20,5. A so bili bavarski konservativci po drugi svetovni vojni z redkimi izjemami vajeni absolutne nadvlade v najjužnejši nemški deželi, zato so pred deželnimi volitvami prihodnjo jesen zagnali alarm. Dolgoletni ministrski predsednik Horst Seehofer je naznanil, da se bo v prvih mesecih prihodnjega leta poslovil iz vladne palače v Münchnu, čeprav ostaja predsednik CSU. Bavarsko vlado bo že kmalu prevzel dosedanji finančni minister Markus Söder, kot še ena »alfa politična žival« že dolgo oster kritik Seehoferjeve vladavine.
Dosedanji ministrski predsednik je v zadnjih letih za številne domače težave obtoževal zvezno kanclerko Angelo Merkel in njeno vodenje begunske krize – ali bolje, pomanjkanje vodenja. Nacionalistična Alternativa za Nemčijo je na septembrskih volitvah tudi na Bavarskem dosegla skoraj trinajst odstotkov glasov, a drugi bavarski konservativci ne prizanašajo niti Seehoferju samemu. Celo krščanskodemokratsko prvakinjo so na tokratnem kongresu CSU sprejeli malo bolj prisrčno kot med prejšnjimi skupnimi nastopi v obdobju begunske krize, premier pa je v odhajanju vzroke za slabe volilne rezultate spet enkrat pripisal Berlinu.
Horst Seehofer še naprej poudarja tudi nujnost omejitve priseljevanja v dobro integracije tistih, ki jim je dovoljeno ostati, pa tudi za ohranitev identitete. »Smo krščansko zaznamovana dežela in bomo ostali krščansko zaznamovana dežela,« je poudaril krščanskosocialni voditelj. »To je pomembno za povezanost naše družbe.« Nujno se mu zdi tudi priznavanje k »Leitkultur«, nemški kulturi, k čemur po njegovem spada znanje jezika, preživljanje z lastnim delom »in spoštovanje našega prava, ne šarije«. Priseljenci si morajo želeti »življenja z nami, in ne poleg nas ali celo proti nam«. Bivanje v bavarskem »raju« je zanj velika sreča, »in če bomo držali skupaj, nam nihče ne bo mogel sleči usnjenih hlač«. Bogata in uspešna Bavarska že dolgo velja za deželo »laptop in Lederhose«.
Prihodnji premier Markus Söder ne nasprotuje tem stališčem, verjetno celo verjame, da jih bo sam uspešneje uveljavil tudi do sestrskih krščanskih demokratov kanclerke Merklove. Njegova izvolitev za prihodnjega deželnega premiera pa za bavarske razmere nekaj pomeni tudi zato, ker je Söderjev domači Nürnberg eno od središč Frankonije, v Münchnu pa tradicionalno prevladujejo politiki iz Zgornje Bavarske. Deželni konservativci kot celota pa so Merklovo že prepričali v zgornjo mejo dvesto tisoč priseljencev na leto, med pogajanji o tako imenovani jamajški koaliciji pa tudi liberalce in Zelene. Črno-rumeno-zelena koalicija je zdaj že preteklost in nemški konservativci bodo morali med sondiranjem terena o veliki koaliciji v te omejitve prepričati še socialdemokrate. Če bo dolgoletna kanclerka tu popuščala, lahko od novega münchenskega vodstva pričakuje še več nasprotovanja kot doslej.
Če hoče novi voditelj Söder svoji CSU vrniti staro veličino, bo moral obračunati tudi z drugimi ideološkimi tekmicami, ne le z Alternativo za Nemčijo. Že doslej so namreč izgubljali volivce na račun »svobodnih volivcev« Freie Wähler, ki imajo poleg socialdemokratov in Zelenih tudi sedeže v deželnem parlamentu. Nekateri komentatorji celo verjamejo, da časi že pred begunsko krizo tudi na Bavarskem niso bili naklonjeni absolutnim večinam za eno samo stranko, pa naj bo še tako »ljudska«.
Prihodnji bavarski premier pa verjame, da gre za vprašanje prave politike in pridobitev vseh, ne le nacionalistični volivcev, zato poudarja tudi okoljevarstvene in liberalne teme. »Storilnost se mora izplačati!«













