Prihodnosti ne bodo določali stari konflikti

Za Joschko Fischerja, avtorja Zatona Zahoda, je odločilno vprašanje, ali ima Zahod prihodnost brez ZDA in Velike Britanije.

Objavljeno
05. marec 2018 21.10
Barbara Kramžar, Berlin
Barbara Kramžar, Berlin

Berlin – »To je naša zadnja priložnost,« verjame nekdanji nemški zunanji minister Joschka Fischer. Ob predstavitvi svoje knjige Zaton Zahoda o novi svetovni ureditvi 21. stoletja bi si zeleni politik želel skupnega nastopa vse celine, če ne bo šlo drugače, pa se bo zavzemal za Evropo dveh hitrosti.

»Ob sedanjih globalnih spremembah ne bomo dobili druge priložnosti, če jo bomo zamudili, bomo zaostali,« verjame nekdanji zeleni zunanji minister Nemčije, tudi po politični karieri eden najodmevnejših komentatorjev mednarodnega razvoja v osrednji evropski državi. Raje bi videl, da bi Evropa stopala naprej kot celota, a si to težko predstavlja s sedanjimi voditelji Poljske in Madžarske, zato upa, da bosta vodili vsaj Francija in Nemčija.

Tokratni usodni prelom za Evropo se je po Fischerjevem prepričanju zgodil 24. junija 2016 zjutraj, ko je postalo jasno, da se je na britanskem referendumu tesna večina odločila za izstop iz Evropske unije. Z brexitom se je tudi širši javnosti razkrila zgodovinska regresija v več evropskih državah, namreč mentalna odvrnitev od sodobnosti in vračanje k nacionalizmom.

Lebdenje med Vzhodom in Zahodom je s trdno naslonitvijo na Zahod končal že prvi povojni zahodnonemški kancler Konrad Adenauer. Države, kot je Nemčija, je tudi zdaj preveč škoda, da bi jo prepustili Alexandru Gaulandu, Fischer omenja voditelja nacionalistične Alternative za Nemčijo. Čudi ga, da se med predvolilno kampanjo nihče ni z enako močjo zavzemal za Evropo, kot so se nacionalisti proti njej. Namesto tega so nekateri poudarjali socialne razlike. »Če bomo Evropejci prespali sedanje priložnosti, potem bomo šele videli socialne razlike.«

Nova družbena ureditev

Kot prejšnjo zgodovinsko prelomnico nekdanji nemški zunanji minister omenja leto 1989, ko je padel berlinski zid in sta izginila Sovjetska zveza in hladna vojna. Po izginotju stare ureditve niti Evropejci niti Američani niso načrtovali nove, tako kot so Velika Britanija in ZDA že leta 1943 načrtovale ureditev po drugi svetovni vojni. »Zdaj nas dohiteva izguba ureditve, ki se je začela 1989. Nastajajo nove ureditve, novi akterji, nove osi z novimi centri, ki niso več v severnoatlantskem prostoru, niso več na Zahodu, ampak v indijsko-pacifiškem prostoru.«

Nekdanji zunanji minister opozarja na vračanje k nacionalizmom. Foto: Tobias Schwarz/AFP

Zgodovinsko gledano je bila prevlada Zahoda dejstvo le za kratek čas, za Joschko Fischerja pa je odločilno vprašanje, ali ima Zahod prihodnost brez ZDA in Velike Britanije, potem ko je po brexitu v Veliki Britaniji še v ZDA nastopil Donald Trump. »Močno dvomim.« Opozarja na dogajanje v minulem tednu, ko je v 24 urah ruski predsednik Vladimir Putin prikazal video z raketnimi in jedrskimi grožnjami, Trump pa se je na twitterju zavzel za trgovinske vojne. »Še danes smo odvisni od ameriških varnostnih jamstev, z nami pa ves svobodni svet.«

Tehnološki zaostanek

Nemčija je peto največje gospodarstvo sveta, a s tendenco navzdol in z 82 milijoni prebivalcev veliko manjša od nekaterih drugih, hkrati pa je svetovna izvozna rekorderka. »Ponovni vzpon Nemčije se je zgodil predvsem zaradi svobodne trgovine, za katero so v povojni ureditvi jamčile ZDA. Če je to zdaj negotovo, je edina možnost Evropa.« Jutrišnjega sveta po njegovem ne bodo določali včerajšnji konflikti, ampak se bo ukvarjal s posledicami novih tehnologij. »Če Evropejci ne bomo pazili, se bo ta odigraval med Kitajsko in ZDA, brez nas.« V Evropi so vedno novi izgovori, zakaj nimamo drugega Amazona – zakaj pa ga je lahko ustvarila Kitajska? Kje je Evropa pri umetni inteligenci?

Rusija se po njegovem mnenju ne odloča za nič dobrega. »Tako je, če se ponavljajo napake Sovjetske zveze.« Pojasnjuje, da je ta država že po drugi svetovni vojni vse stavila na vojsko in oboroževalno tekmo z ZDA ter zato na koncu propadla, tudi Vladimir Putin se odreka modernizaciji države. Po Fischerjevem prepričanju Rusi spadajo v Evropo, a si je še ne želijo, niti je ne razumejo. Nekdanji nemški zunanji minister je odgovarjal tudi na vprašanje Dela in RTV Slovenija o Zahodnem Balkanu. »Balkan je zelo pomemben za evropsko varnost in mir ali vsaj 'nevojno'. To območje spada v Evropo, balkanske države pa bodo po izpolnitvi pogojev postale članice Evropske unije.« Ob slovensko-hrvaškem mejnem sporu spominja na dogovor o Severnem morju – zakaj torej ne bi bil mogoč dogovor o Piranskem zalivu?