Prijedorske žrtve nimajo spominskega obeležja

Dan belih trakov v znamenju poziva na skupni boj proti zanikanju zločinov in fašizmu.

Objavljeno
31. maj 2016 16.55
Vili Einspieler
Vili Einspieler
V spomin na 3176 ubitih Prijedorčanov je danes dan belih trakov v regiji in v svetu. Oblast bosanskih Srbov v Prijedoru je 31. maja 1992 ukazala nesrbskemu prebivalstvu, da zaznamuje svoje hiše z belimi zastavami ali rjuhami in da si pri izhodu iz hiš zavežejo bele trakove okoli rokavov. Sledile so masovne likvidacije, posilstva, odprtje koncentracijskih taborišč in etnično čiščenje Bošnjakov in Hrvatov.

Končni rezultat iztrebljanja, ki so ga zakrivile policijske, vojaške in paravojaške sile bosanskih Srbov, je bila odstranitev 94 odstotkov Hrvatov in Bošnjakov iz Prijedora. Prijedorske žrtve, med katerimi je bilo več kot sto otrok, še nimajo spomenika, ker občinska oblast, ki je leta 2012 celo prepovedala spominsko slovesnost, že več let ignorira peticijo in zahteve svojcev žrtev. Sodeč po nekaterih sodbah je bilo na dan belih trakov ubitih več kot 800 ljudi.

Zarota molka v Republiki srbski

Nekdanji visoki predstavnik v BiH Christian Schwarz-Schilling meni, da gre za nerešljiv konflikt, ker v Republiki srbski kljub dokazani krivici nenehno zavračajo odgovornost za zločine. Prijedorski župan Marko Pavić pravi, da ne nasprotuje spomeniku, noče pa odgovoriti na vprašanje, zakaj mestna skupščina v vseh teh letih tega problema še ni uvrstila na dnevni red. Po oceni poznavalcev gre za zaroto molka, ki ima za cilj prikriti sramotno polpreteklo zgodovino mesta, v okolici katerega je bilo v koncentracijskih taboriščih zaprtih okoli 30.000 ljudi med vojno v BiH, in tedanjih voditeljev Prijedora in Republike srbske.

Dan belih trakov so počastili v Prijedoru, Banjaluki, Brčkem, Tuzli, Sarajevu, Sisku, Zagrebu in v Chicagu. Udeleženci slovesnosti v Banjaluki, ki se jim je pridružila tudi Florence Hartmann, bivša glasnica glavne haaške tožilke Carle del Ponte, so obesili belo platno na spomenik padlim borcem iz druge svetovne vojne, ker simbolizira spomin na boj proti fašizmu. Hartmannova je poudarila, da Banjaluka ne zanika samo vojnih zločinov, temveč tudi obstoj belih trakov. V Prijedoru so aktivisti civilne pobude »Ker se me tiče« položili cvetje na glavnem trgu za ubite otroke. Čeprav še vedno niso našli posmrtnih ostankov vseh ubitih otrok, uredniki mestnega dnevnika Kozarski vjesnik niso dovolili objave spomina nanje.

Boj proti zanikanju zločinov

V Sarajevu so organizirali akcijo »Skupaj proti fašizmu« na Trgu Otroci Sarajeva, mimoidočim pa so delili bele trakove. Svoja sporočila so zapisali na tablo, ki jo bodo podarili muzeju, akcijo pa so organizirali Združenje žrtev in prič genocida, Združenje matere enklav Srebrenica in Žepa ter Združenje staršev ubitih otrok obkoljenega Sarajeva. V Tuzli je mladinsko gibanje Revolt pozvalo vse institucije, naj obesijo na okna svojih zgradb bela platna in se na ta način pridružijo boju proti zanikanju zločinov ter boju proti fašizmu in diskriminaciji na podlagi drugačne identitete, ne glede na etnično ali nacionalno pripadnost žrtev.

Zveza taboriščnikov v Bosni in Hercegovini je v Sisku pripravila javno tribuno o genocidu v Prijedoru, razstavo fotografij ekshumacije množične grobnice Tomašica in projekcijo dokumentarnih filmov. V Zagrebu so po javni tribuni Ubiti otroci Prijedora in premieri dokumentarnega filma Lijepo selo (Lepa vas) delili bele trakove, aktivistom pa sta se pridružila tudi župan Zagreba Milan Bandić in predsednik mestne skupščine Andrija Mikulić. V Chicagu je spomin na ubite Prijedorčane pčastilo več kot 500 ljudi.