Tiskane izdaje
Madžarska je te dni v žarišču begunske krize in pod hudo kritiko svetovne javnosti zaradi nehumanega ravnanja oblasti z begunci. Nekaj dni, ki sem jih preživel v Budimpešti in ruralnih predelih severne Madžarske, kaže, da je Orbánovemu represivnemu aparatu uspelo zaustaviti in preusmeriti množice beguncev preko držav nekdanje Jugoslavije.
V tem zapletenem žarišču, ki je posledica intervencionistične geopolitike ZDA in EU na Bližnjem vzhodu, globalnih migracijskih tokov in ksenofobije ter rasizma, ki ga med ljudmi ustvarja vlada Viktorja Orbána, se je Madžarska znašla zaradi svoje geografske lege, ki beguncem omogoča najkrajšo in najmanj naporno kopensko pot z Bližnjega vzhoda, torej predvsem z vojnih območij Sirije, preko begunskih taborišč Turčije in Libanona, Grčije, Makedonije in Srbije, v osrednjo Evropo.
Metode migracijskega »prometnika« Orbána in njegove v oblastnem sedlu trdno zasidrane desničarske stranke Fidesz so znane: zapiranje južne meje z bodečo žico, policija in vojska na obmejnih območjih, vodni topovi in solzivec. Rezultat takšne politike je bil jasno viden že na začetku prejšnjega tedna, še preden se je ta dodatno zaostrila, Orbán pa je poleg meje s Srbijo začel zapirati tudi mejo s Hrvaško. Centralna železniška postaja v Budimpešti, od koder so še nedavno pretresali svetovno javnost prizori hranjenja ujetih beguncev, kot da so živali v živalskem vrtu, je očiščena beguncev. Do takrat prispele begunce je policija »pospremila« na vlake in avtobuse na pot v sosednje države, jih namestila v improvizirana taborišča ob južni meji s Srbijo, prihod novih pa učinkovito zatrla z bodečo žico in policijskim pendrekom.
Podobna slika se kaže na severu države, v mestih Tokaj in Eger blizu slovaške meje, kjer bi skladno z Orbánovo križarsko vizijo boja proti turškim vpadom, kot je označil valove beguncev, tudi sprejeli le kristjane. Beguncev na severu države ni, celotna pokrajina pa se giblje v varljivi idili lepe, povsem madžarske pokrajine, srhljivo čiste, brez kakršnihkoli tujih etničnih elementov.
»Zgodovinar« Orbán
Takšno srednjeveško razmišljanje, ki je na Madžarskem pa tudi v drugih državah, med drugim tudi v naši, splošno razširjeno, je posledica dolgoletnega ustvarjanja ksenofobnih političnih mitov, ki jih pridno ustvarjajo desničarske politične elite in njihovi podporniki po vsej Evropi, nimajo pa skoraj nič opraviti z zgodovinskimi dejstvi. Nanje je nazadnje opozoril filozof Boris Vezjak, ki je strašenje z islamizacijo in muslimansko kolonizacijo Evrope in naše deželice označil z besedami: »neke vrste oblika religioznega 'ad hominem': stik s 'tujo' religijo bo spodkopal naše temeljne vrednote in kulturne vzorce, kar je dovolj velik motiv za osebno občuteno paranojo in zbujanje strahu. Že več avtorjev je opozorilo, da je razmislek, ki se sklicuje na krščanske vrednote, pravzaprav z njimi skregan: ljubezen do sočloveka in caritas sta na hudi preizkušnji.«
Kolaps evropske ideje
Plaz postavljanja ograj in militarizacije mej evropskih držav, ki ležijo na glavni kopenski migracijski poti, ni le povsem zgrešen pristop, ki ne bo rešil ničesar, temveč je naslednji neposredni napad na idejo Evropske unije. Prvega je z zlorabo monetarne unije in evra za fiskalno in politično discipliniranje drugih držav izvedla Nemčija, drugega – svobodo gibanja – bomo s postavljanjem ograj verjetno kar sami. Ob tem je Madžarska prva le zato, ker je bila prva srednjeevropska država schengenskega območja, v katero so začeli množično prihajati begunci. Pri soočanju s tem globalnim problemom je ostala praktično sama, tako kot že pred njo na jugu Unije Italija, Španija in Grčija.
Dani, mladi arhitekt iz Budimpešte, zagotovo ne podpira trenutne madžarske oblasti. Strinja se, da je ravnanje policije z begunci nehumano, a vendarle naniza kar nekaj dokaj spregledanih dejstev, ki omogočajo boljše razumevanje trenutne situacije na Madžarskem. »Vsak dan jih vstopa v državo vsaj 2000, pomoči iz drugih držav EU, kaj šele celovite strategije soočanja z migrantsko problematiko, pa ni,« pravi. »Avstrija in Nemčija nas kritizirata, obenem pa sami zapirata meje in izigravata schengenski režim.«
Globalni begunci
To je res. Dokazov nam ni treba več iskati na Madžarskem, saj so jasno vidni tudi pri nas in na sosednjem Hrvaškem. Madžarska je obenem ujetnica katastrofalnega imidža, ki sta ji ga pridelali stranki Fidesz in še bolj skrajna – Jobbik. Dani nadaljuje, da je zaradi tega medijsko spregledano veliko dobrih, humanih gest Madžarov pa tudi policije, ki se ne obnaša enoznačno slabo. »Veliko bolj kot odnos naših oblasti, od katerih niti nisem pričakoval veliko razumevanja in prijaznosti do beguncev, me je s ksenofobnim odnosom razočarala madžarska Cerkev,« pravi.
Primer Madžarske je povsem razgalil nesposobnost Evropske unije, da bi se strateško soočala s problemi, ki jih povzroča vojaški intervencionizem na Bližnjem vzhodu in v Afriki. Kako tudi bi, saj sta kar dve zelo vplivni članici – Francija in Velika Britanija – neokolonialni sili, ki sta pred le nekaj leti sodelovali v ustvarjanju kriznih žarišč v Libiji in Siriji, zdaj pa bi Velika Britanija velikodušno sprejela kar 20.000 beguncev. In to že do konca desetletja. Za primerjavo: Nemčija jih namerava sprejeti več kot 800.000. Še bolj sprevrženi so nasveti ZDA – glavnega proizvajalca globalne geopolitične nestabilnosti –, kako naj glede begunske krize ravna Evropa.
Najboljša dolgoročna rešitev nastale situacije je enostavna in zato malo verjetna. EU in sosednje države naj sprejmejo in namestijo begunce in migrante po svojih zmožnostih, jih varnostno preverijo, političnim beguncem zagotovijo azil, ekonomskim migrantom pa omogočijo delo. Nato naj se EU namesto z gašenjem požara in nošenjem posledic začne ukvarjati z vzroki za globalno politično destabilizacijo, ki smo ji priča.
