Tiskane izdaje
Berlin – Nemška kanclerka Angela Merkel je v minulih tednih z grškim premierom Aleksisom Ciprasom in drugimi preživela dolge ure v prizadevanjih, da bi Grčija vendarle ostala v evrskem območju, a pod pogoji, ki veljajo za vse krizne države. Še vedno upa na dogovor, a se njena vlada po poročilih časopisa Bild pripravlja tudi na morebitne pretrese.
Med lastnim spopadom s krizo pred dobrim desetletjem je Nemčija znižala stroške dela, opravila z brezposelnostjo in podaljšala dobo upokojevanja, skrajno levi grški premier pa vse to zavrača, zato kanclerka Angela Merkel kljub očitni naklonjenosti do mladega grškega vodstva ne more mimo februarskih sklepov evrskih finančnih ministrov. »Ni prvič, da je morala ena od evrskih držav uvesti strukturne reforme,« je v petek povedala nemška prvakinja. »Lastna prizadevanja in solidarnost v Evropi sodijo skupaj, a to mora veljati za vse.« Kjer je volja, je tudi pot, a mora volja priti z vseh strani, je dodala.
Po poročanju agencije Reuters so včeraj o morebitni grški plačilni nesposobnosti razpravljali tudi »višji uradniki EU« med pripravami za prihodnje srečanje evrske skupine. Tudi po njihovem prepričanju je še možen dogovor o izplačilu zadnjega obroka iz sedanjega reševalnega programa v zameno za reforme, a sta morda verjetnejša bolj dramatična scenarija njegovega podaljšanja – in stečaja. »Prvič so razpravljali o 'načrtu B',« je tiskovna agencija navedla neimenovanega visokega uradnika.
Rekordni izdatki za pokojnine
Grčija je doslej že zatiskala proračunski pas, izdatki za pokojnine pa so še vedno rekordni v Evropi in se bodo, če se ne bo nič spremenilo, še vzpenjali. Skrajno leva in desno nacionalistična vlada za zdaj noče slišati o korekturah, čeprav se Grki za polno pokojnino v povprečju upokojujejo bolj zgodaj od številnih drugih evrskih držav in še posebej od Nemčije, ki postopno zvišuje dobo upokojevanja do 67. leta. Grška vlada upokojencem in drugim obljublja kvečjemu rahljanje »varčevanja« in tudi grško sodišče je razglasilo dosedanja nižanja pokojnin za nezakonita.
Zato morda ne preseneča, da so predstavniki Mednarodnega denarnega sklada, poleg Evropske unije in Evropske centralne banke enega od treh uradnih upnikov, zaradi velikih razlik zapustili pogajanja. Poročajo, da Ciprasova vlada zavrača tudi višanje davka na dodano vrednost, pa čeprav so Nemci tudi s hkratnim nižanjem drugih davkov po letu 2013 ponovno zagnali svoje gospodarstvo. Skladno z nauki karizmatičnega profesorja Janisa Varufakisa vidi grška vlada večino težav v visokih dolgovih, zato zahteva njihov čim večji odpis. Nemčija in druge države o tem niso pripravljene razpravljati, dokler v Atenah ne bodo spravili v red sedanje potrošnje. Na nemškem finančnem ministrstvu poudarjajo, da je pod prejšnjo konservativno vlado Grčija že dosegla razmeroma visoko gospodarsko rast, a je vlada Sirize in Neodvisnih Grkov v nekaj mesecih izničila te dosežke.
Zato pa voditeljica tretje največje nemške stranke Grčiji priporoča prekinitev pogajanj »s tako imenovanimi institucijami«. Pogoji, ki jih te postavljajo, so po prepričanju Sahre Wagenknecht iz stranke Levica nesprejemljivi ter vodijo le v revščino, kaos in še višje dolgove, še posebej Siriza pa bi z njihovim sprejetjem podpisala samomor. Če se bo odločila za konec odplačevanja dolgov, pa po izjavi Sahre Wagenknecht za časopis Die Welt Grčije tako in tako nihče ne more prisilno spraviti iz evrskega območja.
»Žogica je na grškem igrišču«
V berlinski kanclerski palači in drugod še vedno upajo, da se bo spametovala tudi grška vlada. »Žogica je na grškem igrišču,« je v petek izjavil tudi predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker in opazovalci ne izključujejo dogovora v zadnjem trenutku. Ura resnice pa se hitro bliža in dobro obveščeni mediji poročajo, da v nemški kanclerski palači in finančnem ministrstvu že razpravljajo, kaj narediti po najslabšem scenariju. Že iz ciprskega in drugih primerov je znano, da je treba najprej uvesti nadzor nad kapitalom, potem pa odločiti, ali bo zdravljenje lažje z evrom ali s svojo valuto, ki jo lahko devalvirajo po lastni volji.
Še kot teksaški profesor je Janis Varufakis svetoval Ciprčanom, naj raje izstopijo iz evra, res pa je drugim lažje deliti tako usodne nasvete, kot pa se zanje odločati doma. Cipru medtem za prihodnje leto napovedujejo rast, res pa v Nikoziji niso toliko predstavljali svojih težav kot iztočnico za revolucijo v evrskem območju in Evropi. Vodilni predstavniki Sirize ponavljajo, da na volitvah niso dobili mandata za še večje varčevanje, in po najnovejših javnomnenjskih raziskavah (agencija Marc) je ta stranka še vedno najbolj priljubljena v državi.
Z vladnimi pogajanji v Bruslju in drugod je zadovoljna manj kot polovica Grkov, še februarja je bilo takšnih velika večina. Po poročanju tiskovne agencije Bloomberg se jih zdaj kar polovica zavzema za sporazum z upniki, tri četrtine Grkov pa bi rade ostale v evru. Medtem ko si Grki razbijajo glavo, kako naprej, so vse bolj nestrpni običajni Nemci. Kanclerka Angela Merkel morda verjame, da je za eno od evrskih držav treba poskusiti prav vse, kar 70 odstotkov vprašanih v raziskavi televizijske družbe ZDF pa zavrača nadaljnje popuščanje Grčiji in le 28 odstotkov se jih v primeru grškega izstopa iz evrskega območja boji večjih gospodarskih težav.
