Tiskane izdaje
Po dveh mesecih pogajanj je ljudski stranki, ki je zmagala na predčasnih volitvah, in tretjeuvrščenim svobodnjakom uspelo sestaviti vlado in sprejeti program nove vladne koalicije.
Novi vladni program obsega 180 strani, v njem pa so zadnje dneve prebivalce severne sosede najbolj zanimale spremembe na domačem prizorišču oziroma v njihovih denarnicah. Študente razburja uvajanje šolnin, ki menda ne bodo visoke in jih bo mogoče uveljavljati kot davčne olajšave. Tiste, ki so jih nekoč imenovali »gastrbajtarji«, pa skrbi, ker v državi, kjer je čedalje več šolarjev otrok »Neavstrijcev«, ne bo več mogoč vpis v šolo brez osnovnega znanja nemškega jezika.
Poslanci z zamrznjenimi plačami
Nova koalicija obljublja varčevalne ukrepe, s katerimi hoče narediti državo bolj »vitko«. Napoveduje boj proti birokraciji, saj je po njihovih izračunih Avstrija »svetovni prvak« v zakonskih omejitvah ter omejevanju svobode in osebne odgovornosti. Zamrznili bodo plače poslancem, prebivalstvu pa jih bodo »zvišali« tako, da bodo davke in prispevke iz osebnih dohodkov sklestili s sedanjih 43 na 40 odstotkov. Zavezali so se tudi, da na sploh ne bodo višali davkov, družinam pa obljubljajo davčne olajšave: 1500 evrov za vsakega otroka.
Ker severna soseda ni več država z najnižjo stopnjo brezposelnosti v EU, se bodo tega problema lotili tudi tako, da bodo sedanjo zakonodajo, ki dovoljuje zgolj deseturni delavnik, spremenili. Po novem bodo lahko zaposleni delali 12 ur na dan, kar je po mnenju vladajoče koalicije »win-win« dosežek tako za delavce kot delodajalce.
Migrantsko vprašanje
V koaliciji pravijo, da so »zavezani Evropi«, a da si bodo prizadevali, da bi »EU usmerili nazaj v pravo smer k njenim temeljnim idejam«. Ko bo v drugi polovici naslednjega leta severna soseda predsedovala EU, bo prevzela »vodilno vlogo pri popravljanju nekaterih dosedanjih napačnih odločitev«, še napovedujejo v novi avstrijski vladi. Avstrija, ki je bila pred dvema letoma med najhujšo pribežniško krizo ena od najbolj gostoljubnih držav v Uniji, bo med vodenjem Unije pripravila tudi vrh o migraciji, ki je bila ena od glavnih tem letošnjih parlamentarnih volitev.
V koalicijskem programu so zapisali, da nasprotujejo »ilegalni migraciji« in da bo Avstrija sama odločala, kdo lahko pride v njihovo državo in tam živi. Zato bodo pospešili postopek podeljevanja azilov, da bodo lahko čimprej deportirali tiste, ki ga ne bodo dobili. A tudi status azilanta je za njih le začasnega značaja. Borili se bodo proti vzpostavljanju »vzporednih družb«, zato tiste pribežnike, ki se ne bodo hoteli integrirati, čakajo sankcije. Ker koalicija nasprotuje »migraciji v socialni sistem«, azilanti ne bodo več enakopravni avstrijskim državljanom. Doslej so pribežniki dobil skoraj 840 evrov mesečne pomoči, zdaj pa se jim obeta le še 365 evrov, ki mu bodo dodali »integracijski bonus« v višini 155 evrov.
Avstrijsko vlado bo vodil 31-letni Sebastian Kurz (L), podkancler bo Heinz-Christian Strache. Foto: Ronald Zak/AP
Zaskrbljenost v Italiji ...
Čeprav se turkizno-modri zavzemajo za več neposredne demokracije po švicarskem modelu, je Heinz-Christian Strache v soboto izjavil, da je njegova stranka pristala na zahteve vladajoče ljudske stranke, ki nasprotuje temu, da bi v severni sosedi pripravili podoben referendum o izstopu iz EU kot v Veliki Britaniji. Tudi zato tokrat iz Bruslja ni bilo tako burnih odzivov na vstop svobodnjakov v vlado kakor pred 17 leti.
Malce zaskrbljenosti je bilo slišati iz Italije, saj je bilo iz obeh novih vladnih strank, zlasti pa iz svobodnjaške, že večkrat slišati zahteve, da je treba zaradi »navala migrantov« uvesti nadzor na meji med obema deloma Tirolske. »Nikoli ni dobra novica, če pride v vlado skrajna desnica,« je izjavil italijanski državni sekretar za evropske zadeve Sandro Gozi.
... pohvale iz Rusije in Izraela
Je pa bilo tokrat pohvalne besede o novi avstrijski vladi slišati tako iz Moskve kot iz Tel Aviva. V Rusiji so mediji poročali, da si bo nova vlada prizadevala odpraviti evropske sankcije proti njihovi državi, in povzemali zlasti tisti del koalicijske pogodbe, v katerem so turkizno-modri zapisali, da bo Avstrija kot nevtralna država odigrala zgodovinsko vlogo posrednika med zahodom in vzhodom in poskušala umiriti napetosti med njima.
V Izraelu, kjer so leta 2000 protestno odpoklicali svoje veleposlanika z Dunaja, pa so tokrat navdušeno ugotavljali, da je Avstrija prvič v zgodovini priznala judovski značaj njhove države, kar je na stari celini doslej storila zgolj Nemčija. Drugo izraelsko pohvalo si je nova koalicija prislužila s tem, ker je v svojem programu priznala sokrivdo za holokavst. »To, da se je desničarska svobodnjaška stranka strinjala z vključitvijo teh točk v program nove vlade, priča o njeni novi politiki do Izraela in avstrijske nacistične preteklosti,« so v nedeljo ugotovili na novičarskem spletišču Arutz Sheva.
Po poročanju tujih tiskovnih agencij se je danes na Dunaju zbralo več tisoč demonstrantov proti novi avstrijski vladi. Foto: Heinz-Peter Bader/Reuters
Manj navdušeni so bili v Ankari, saj v koalicijskem programu nove vlade piše tudi, da se bo zavzemala za prekinitev vključevanja Turčije v EU in znotraj Unije poskusila najti somišljenice. Čeprav v tem ni nobene bistvene razlike od stališč dosedanje vlade pod vodstvom socialdemokratskega kanclerja Christiana Kerna, ki je prav tako zahteval konec priključitvenih pogajanj z Ankaro, so se na turškem zunanjem ministrstvu takoj odzvali z ostro izjavo, v kateri so zapisali, da ta »nesrečna« in »kratkovidna« usmeritev dokazuje, da politika nove avstrijske vlade temelji na »diskriminaciji« in »marginalizaciji«. Trški minister za EU Ömer Çelik je izjavil, da sta »(tako imenovana) desnosredinska in skrajno desničarska stranka že začeli napadati demokratične vrednote,« politika novega avstrijskega kanclerja pa je po njegovih besedah »celo bolj radikalna od skrajno desničarske«.
»Dvomim, da se bo tu kaj spremenilo,« pravi predsednica Kulturnega društva Člen 7 za avstrijsko Štajersko – Pavlova hiša Susanne Weitlaner. Tudi predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem (ZSO) Marjan Sturm ne pričakuje »kakšnih spektakularnih preobratov v manjšinjski politiki«. Valentin Inzko, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS), opozarja, da »je z vsako vlado težko, saj nikjer v glavnih mestih ni lahko dobiti dovolj posluha za manjšinska vprašanja«. Po njegovem mnenju bi se morala nova vlada najprej posvetiti novemu zakonu o narodnostnih skupnostih, ki ga je leta 2011 obljubil že nekdanji državni sekretar Josef Ostermayer iz vrst socialistov, druga naloga pa bi morala biti podvojitev ali vsaj indeksacija podpor avstrijskim manjšinam, ki so enake že več kot 20 let. Tako kot vsi ostali predstavniki avstrijskih Slovencev tudi predsednik Skupnosti koroških Slovencev Bernard Sadovnik izpostavlja problem financiranja manjšin, zlasti njihovih šol in medijev. Zavzema se za povišanje sredstev za pospeševanje delovanja manjšin za 100 odstotkov. »Že več kot 20 let te podpore s strani Avstrije niso bile povišane, zato so naše strukture v prvi vrsti odvisne od podpore Slovenije. To ni sprejemljivo, ker smo avstrijski državljani in je v prvi vrsti Avstrija dolžna, da nas tudi financira,« poudarja Sadovnik. STA