Prosta pot do katalonske republike?

Danes imajo v Kataloniji­ ­»generalko«. Na svoj nacionalni­ praznik naj bi Katalonci na množičnem shodu v Barceloni­ pokazali, koliko si želijo postati­ samostojna republika. Dva tedna pred regionalnimi volitvami,­ ki bodo »plebiscit« o neodvisnosti, zagovorniki pričakujejo, da bo tokratni 11. september zgodovinski.

V organizaciji gibanja Narodna skupščina Katalonije in združenja Òmnium Cultural naj bi množice preplavile Barcelono ob aveniji Meridiana kot eni najpomembnejših žil v mestu. Reka zagovornikov neodvisnosti naj bi se vila od parka Ciutadella, kjer stoji katalonski parlament, do izhoda iz mesta, s čimer naj bi simbolno povezali parlament z ulicami Barcelone in celotne avtonomne skupnosti: ­torej politiko z ljudmi.

Optimizem zagovornikov neodvisnosti

Z geslom Via Lliure cap la República Catalana (Prosta pot do katalonske republike) naj bi pokazali, koliko podpirajo pravico do samoodločbe oziroma osamosvojitveni proces predsednika Arturja Masa – in so pripravljeni na bližajočih se volitvah podpreti proindependentistično koalicijo Junts pel Sí (Skupaj za Da). Po besedah Martíja Estrucha Axmacherja iz sveta za javno diplomacijo Katalonije (Diplocat) za Delo je na strani zagovornikov neodvisnosti veliko optimizma.

Optimistično razpoloženje ni brez osnove, ampak izvira tudi iz nekaterih zadnjih javnomnenjskih anket. Študija, ki so jo objavili včeraj in opravili pri državnem raziskovalnem centru CIS, je po pisanju Reutersa pokazala, da bi proindependentistična koalicija Junts pel Sí lahko dobila 38,1 odstotka glasov oziroma 60 ali 61 sedežev v 135-članskem katalonskem parlamentu. A ker se lahko tudi v levičarski stranki CUP, kjer se prav tako zavzemajo za neodvisnost, nadejajo kakšnih osem sedežev, bi si zagovorniki nove katalonske republike res lahko zagotovili večino ... Namera predsednika Arturja Masa je jasna: večinsko podporo volivcev bodo razumeli kot zeleno luč, da lahko – po vseh preteklih prepovedih Madrida, da bi smeli Katalonci demokratično glasovati o svoji politični prihodnosti; ker da je to v navzkrižju s špansko ustavo – enostransko razglasijo ­neodvisnost.

Medtem ko je bil lanski 11. september v znamenju črke V (v kot viktorija) in barvah katalonske zastave: rdeče in rumene, bo današnji dan menda obarvan belo. Po večini v belo oblečeni demonstranti naj bi simbolizirali nov začetek, prazen list papirja, knjigo, ki jo bo treba še napisati – Katalonijo kot novo republiko. Dogodek se bo uradno začel ob 17.14, kar je jasen namig na 1714, leto, ko je 11. septembra padla Barcelona in so Katalonci izgubili suverenost. Vsi pa današnjega praznika in skorajšnjih volitev ne občutijo enako. Po pisanju Katalonske tiskovne agencije so v stranki Državljani (C's), v kateri se zavzemajo za ohranjanje integritete Španije, napovedali, da bodo poskušali na vsak način preprečiti shod, ker da samo razdvaja katalonsko družbo. Tudi iz vrst PP je slišati, kako ni prav predvolilno zlorabljati 11. septembra, ki je praznik vseh Kataloncev. Mnoge tudi v Evropi pa je šokirala nedavna izjava obrambnega ministra v Madridu, da v primeru katalonskega nespoštovanja zakonodaje ni izključena vojaška ­intervencija ...

Zagotovo je še zanimivo, da na današnjem dogodku ne bo nove županje Barcelone Ade Colau – tako ji narekuje »institucionalna vloga županje« –, zato pa bodo v Barcelono prišli posamezni evroposlanci (Švedinja Bodil Valero, Mark Demesmaeker iz Belgije, Nils Torvalds iz Finske) in nekatere znane mednarodne osebnosti (Irvine Welsh, Susan George, Michael Keating, Michel Seymour ...).