Protesti proti Monsantu – upor proti simbolu genetskega kmetijstva

New York – Ameriški kmetijski in kemični velikan Monsanto v očeh aktivistov postaja simbol korporativnega pohlepa, ki z gensko spremenjeno hrano ogroža celotno človeštvo. Minuli konec tedna so potekali mednarodni protesti proti podjetju iz Missourija, toda vse več strokovnjakov opozarja, da je odpor do gensko spremenjene hrane pretiran.

Pohod proti Monsantu je potekal po vsem svetu, protestniki so se po besedah organizatorjev zbrali v kar 421 mestih v 48 državah na šestih celinah. Letošnja osrednja tarča je bil glifosat, pesticid, ki ga podjetje prodaja pod imenom Roundup in je po mnenju Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) verjetno povzročitelj rakotvornih obolenj pri ljudeh. Hkrati je osrednje gonilo za tvorjenje gensko spremenjenih organizmov v Monsantu, saj skušajo v najpogosteje uporabljane kulturne rastline vstaviti gen za odpornost proti pesticidu.

Največje skupine protestnikov so se zbrale v Evropi, kjer je odpor do posegov v gensko zasnovo kmetijskih pridelkov največji. V švicarskih Baslu in Morgesu, kjer je sedež evropskega predstavništva podjetja, je nejevoljo izražalo okoli 2500 ljudi, približno tri tisoč jih je protestiralo v Parizu, tisoč v Bruslju. V ZDA, kjer se je rodila zamisel za takšen protest, se je udeležba po začetnem pohodu pred dvema letoma nekoliko zmanjšala, po številnih ameriških mestih so pohodniki skandirali v skupinah, ki niso presegale več kot nekaj sto udeležencev.

Gibanje proti Monsantu ima glasnega zaveznika v slovitem glasbeniku Neilu Youngu, ki bo v prihodnjih dneh skupaj s sinovoma Willieja Nelsona Lukasom in Micahom izdal konceptni album The Monsanto Years. Njegova tema je roganje agrokemičnemu velikanu. »V resnici nimam nič proti ljudem, ki so zaposleni v Monsantu, toda podjetje pooseblja težave, ki jih imamo s korporacijam preveč naklonjeno vlado,« trdi Young. »Kmetje ne bodo gojili, kar bi želeli, če bodo podjetja prevzela nadzor nad ameriškimi kmetijami, fašistični politiki in kemični giganti pa bodo hodili z roko v roki,« poje v eni od pesmi na plošči.

Ameriški živilski industriji ni treba označevati hrane, ki vsebuje gensko spremenjene organizme (GSO), saj so doslej ob obilnem financiranju protikampanj – samo v Kaliforniji so leta 2012 v boju proti takšni pobudi porabili 45 milijonov dolarjev (osem jih je prispeval Monsanto, kar je sprožilo akcijo Pohod proti Monsantu) – propadli vsi referendumi. Hkrati so v kongresu vložili zakon z zavajajočim imenom Varno in natančno označevanje hrane, s katerim v resnici želijo preprečiti pobude posameznih zveznih držav, da bi uvedle obvezno označevanje vsebnosti GSO.

To je sprožilo oster odziv okoljskih in potrošniških skupin, ki trdijo, da poskuša živilska industrija Američanom preprečiti pravico, da izvedo, kaj je v njihovi hrani. Medtem ameriško kmetijsko ministrstvo išče srednjo pot z razvijanjem zveznega potrdila, ki bo označevalo, da hrana ne vsebuje GSO. Oznaka bi bila prostovoljna, podjetja pa bi morala plačati za njeno uporabo. Ministrstvo sicer že podeljuje oznako organsko, ki izključuje tudi uporabo GSO, vendar mnogo živilskih izdelkov ne izpolnjuje vseh njenih zahtev, a so vseeno narejeni brez uporabe genetike.

Raziskava podjetja Pew Research je pokazala, da pri razmišljanju o GSO v ZDA obstaja globok prepad med splošno javnostjo in znanstveniki. Medtem ko le 37 odstotkov Američanov verjame, da je gensko spremenjena hrana varna za uživanje, ji zaupa kar 88 odstotkov članov Ameriške zveze za napredek znanosti (AAAS). Ta združuje skoraj 130.000 ameriških znanstvenikov in izdaja ugledni tednik Science. Razkorak ni presenetljiv, saj je komaj 28 odstotkov Američanov v anketi verjelo, da strokovnjaki razumejo učinke GSO na zdravje.

Čudni paradoks

Toda po besedah publicista in okoljevarstvenika Marka Lynasa se srečujemo s čudnim paradoksom, ko borci za okolje po eni strani prisegajo na znanost in jo uporabljajo kot glavni argument v boju za izpuste toplogrednih plinov, s čimer naj bi omejili podnebne spremembe. Hkrati pa v boju proti GSO preslišijo in zanikajo veliko večino znanstvenikov, ki vztrajno ponavljajo, da ni nikakršnih dokazov o škodljivosti takšnih posegov v organizme.

»Tudi sam sem bil nekoč del tega tabora aktivistov, pred petnajstimi leti sem celo sodeloval pri uničenju poskusnega posevka v Veliki Britaniji,« prizna Lynas. Po njegovih besedah ne more hkrati braniti mnenja stroke in ga zanikati, nasprotniki GSO pa so tako na isti ravni kot zanikovalci podnebnih sprememb ali nasprotniki cepljenja otrok, saj vsi spodkopavajo javno razumevanje znanosti. Le da so prvi v primerjavi s preostalima skupinama izjemno uspešni pri prepričevanju, meni Lynas.