Prvi maj v znamenju protestov

Med včerajšnjim mednarodnim praznikom dela so v mnogih državah potekali številni protestni shodi in zborovanja.

Objavljeno
02. maj 2017 12.27
MAY-DAY/HUNGARY
T. L., STA
T. L., STA

Med včerajšnjim mednarodnim praznikom dela so v mnogih državah potekali številni protestni shodi in zborovanja.

V Grčiji so se na napovedane varčevalne ukrepe odzvali s stavko, v Moskvi se je na ulicah zbralo 1,5 milijona ljudi. Na ulice Berlina naj bi se na že tradicionalnem protestnem shodu zgrnilo na desettisoče ljudi.

Grčija

V Grčiji so včeraj grški sindikalisti organizirali 24-urno splošno stavko in proteste proti novim varčevalnim ukrepom, ki jih v zameno za posojila od Aten pričakujejo mednarodni posojilodajalci. V Atenah je po podatkih policije demonstriralo okoli 10 tisoč ljudi, v Solunu pa kakih 3500, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Opoldne se je pred parlamentom v Atenah zbralo več tisoč članov sindikata komunistov PAME, ki so vzklikali gesla proti krčenju socialnih in delavskih pravic. Zaradi stavke so med drugim obstali trajekti in železniški promet. Za 17. maj je sicer napovedana splošna stavka proti varčevalnim ukrepom, še navaja AFP.

Madžarska

V prestolnici Madžarske je več tisoč ljudi včeraj zvečer protestiralo v podporo Evropski uniji in proti premierju Viktorju Orbanu, ki da se preveč zbližuje z Rusijo. »Evropa, ne Moskva«, so skandirali, kot poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Opozicija Orbanu očita, da se preveč brati z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, ki je Budimpešto obiskal že dvakrat v zadnjih treh letih. Orban pa na drugi strani vse bolj zaostruje odnose z Evropsko komisijo, povzema STA.

Ta je prejšnji teden proti Madžarski sprožila tudi pravni postopek zaradi spornega visokošolskega zakona, saj bi zaradi omejitev za tuje univerze lahko vodil v zaprtje zasebne ameriške Srednjeevropske univerze (CEU), ki jo je ustanovil milijarder George Soros.

Po navedbah AFP se je v Budimpešti zbralo okoli 10 tisoč protestnikov. Med drugim so se sprehodili tudi mimo ruskega veleposlaništva.

Včerajšnji shod v Budimpešti je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa na 13. obletnico vstopa Madžarske v EU organizirala nova sredinska stranka Momentum. Tej stranki, ki je bila ustanovljena marca, je že uspelo onesposobiti kandidaturo Budimpešte za poletne olimpijske igre leta 2024 z zahtevo po referendumu, še navaja dpa.

Francija

V Parizu se je protestnih shodov po navedbah notranjega ministrstva udeležilo približno 30.000 ljudi, kar je skoraj dvakrat več kot lani, po vsej državi pa se je shodov udeležilo 142.000 ljudi. V prestolnici so jih v veliki meri zaznamovali pozivi proti Le Penovi, piše STA.

V Parizu so ob robu shoda treh sindikatov izbruhnili tudi spopadi med zamaskiranimi protestniki, pri čemer so bili ranjeni štirje policisti. Skupina več deset posameznikov je z različnimi predmeti in molotovkami obmetavala policiste, ki so se odzvali s solzivcem. Samo v prestolnici je za varnost na različnih shodih skrbelo okoli 9000 policistov.

AFP je poročala, da so množice protestirale (tako proti Le Penovi kot proti liberalizmu Macrona) tudi od Lilla na severu do Marseilla na jugu. Trenutna situacija je v nasprotju z razmerami pred pred 15 leti, ko sta se v drugem krogu pomerila Jean-Marie Le Pen in Jacques Chirac. 1. maja tistega leta je na ulice odšlo 1,3 milijona ljudi, od tega 400.000 v Parizu, in protestiralo proti ustanovitelju Nacionalne fronte. Izraz podpore je po pisanju AFP pripomogel k prepričljivi zmagi Chiraca.

Rusija

V središču Moskve se je tradicionalnega prvomajskega shoda na poziv sindikatov po podatkih policije udeležilo približno 1,5 milijona ljudi, poročajo ruske tiskovne agencije. Na čelu z županom Sergejem Sobjaninom so pozvali k višjim plačam in boljšim življenjskim in delovnim pogojem. Po vsej državi se je prvomajskih shodov udeležilo okoli 2,5 milijona ljudi. Za varnost je skrbelo več kot 350 tisoč pripadnikov varnostnih sil.

Kuba

Praznovanj ob prazniku dela se je na osrednjem trgu revolucije v Havani kot tudi širom države udeležilo na milijone Kubancev, ki pa v nasprotju s protestniki drugod po svetu niso opozarjali na pravice delavcev, pač pa so korakali v podporo oblastem pod vodstvom predsednika Raula Castra.

Južna Afrika

Manj prizanesljivi so bili udeleženci na eni od prireditev ob 1. maju, ki se je je udeležil tudi južnoafriški predsednik Jacob Zuma. Slednji je po vzklikih neodobravanja sindikalistov prireditev zapustil. Po poročanju južnoafriške televizije eNCA je ob odhodu predsednika prišlo celo do pretepa med podporniki in nasprotniki Zume, ki se otepa obtožb o korupciji in zlorabi položaja.

Hongkong

Več tisoč ljudi so danes pričakovali tudi na več shodih za boljšo socialno zaščito v Hongkongu, kjer naj bi stopil v veljavo nov zakon o minimalni plači, poročajo tamkajšnji mediji.

Nemčija

Podobni shodi in protesti so potekali tudi v Nemčiji, kjer letos obeležujejo 30. obletnico začetka prvih protestov. V Berlinu je ob prazniku dela potekalo več kot 20 večjih shodov in prireditev.

Turčija

Policija v Istanbulu je včeraj s solzivcem posredovala proti protestnikom, ki so poskušali kljubovati prepovedi in mednarodni praznik dela obeležiti s shodom na trgu Taksim. V več delih mesta so po navedbah policije skupno aretirali 165 ljudi, tuje tiskovne agencije povzema STA.

Policija je proti skupini približno 200 protestnikov posredovala v okrožju Gayrettepe, da bi jim preprečila pot na Taksim, na katerem so mestne oblasti prepovedale zborovanja. Policija je območje zaprla z barikadami in preverjala turiste in druge ljudi, ki so se gibali v okolici.

Protestniki, ki so jih sestavljali predstavniki različnih levičarskih skupin, so pri tem razvili transparente proti vladi in predsedniku Recepu Tayyipu Erdoganu, ki bo v skladu z izidom nedavnega referenduma dobil še širše pristojnosti. »Dolgo naj živi prvi maj, ne diktatorju,« je med drugim pisalo na transparentih.

Pri poskusu vstopa na Taksim je bilo po poročanju turške tiskovne agencije Anadolu aretiranih najmanj 13 ljudi. Televizija NTV medtem poroča, da je policija v predelu Besiktas prijela kar 70 protestnikov.

Trg Taksim je bil sicer glavno prizorišče shodov ob prazniku dela do leta 1977, ko je bilo med protesti ubitih 34 ljudi. Oblasti so kasneje spet dovolile dogodke na trgu, a so ga nato znova zaprle, potem ko je bil leta 2013 središče protestov proti Erdoganu, takrat turškemu premierju.

Več tisoč ljudi, tudi sindikalistov in kritikov vlade, se medtem udeležuje zborovanja na za to uradno določenem območju, v okrožju Bakirkoy v bližini mednarodnega letališča. Za varnost v mestu skrbi približno 30.000 policistov, piše francoska tiskovna agencija AFP.