Tiskane izdaje
Protesti pobude Ne da(vi)mo Beograda, ki jih je spodbudila mestna in republiška oblast, so danes pokazali, da stokrat izrečena laž ne postane vedno resnica. Po letu protestniki sporočajo, da se oblasti ne bo izšlo, da bi rušenje dela srbske prestolnice pometla pod preprogo.
Demonstracije so se začele v naselju Savamala, podprli pa so jih tudi protestniki proti diktaturi ter policijski in vojaški sindikat. Več tisoč ljudi je največ puščic izstrelilo proti beograjskemu županu Siniši Maliju, »nacionalno« pomembnemu projektu Beograd na vodi in najmočnejšemu politiku v državi Aleksandru Vučiću. Maliju so napovedali, da je njegove funkcije konec, Vučića pa bi najraje videli za rešetkami. Sporočili so jima, da je Beograd njihov, prevladovali pa so transparenti z zahtevami v podporo delavcem, izobraževanju za vse ter za državljanske pravice in socialno enakost.
»Kdor ne skače, ni Vučić!«
Govorniki so oblasti sporočili, da branijo lastno dostojanstvo, zahtevajo boljše pogoje dela in življenja, sodni epilog številnih afer ter odgovornost nasilnežev na oblasti, ki jih krasi nečlovečnost. Sklenili so z besedami, da se nočejo izseliti iz države ali živeti v njej v strahu ter da bodo še najprej poskušali preprečiti urbanistično prevaro, v kateri se njihov denar uporablja za ustvarjanje dobička vladajoče finančne in politične elite.
Protestniki proti diktaturi so na dosedanjih 23 shodih zahtevali odstavitev koruptivnih državnih funkcionarjev na čelu z Vučićem. Vzklikali so, da niso poceni delovna sila in da jim ni treba biti član stranke, da bi dobili zaposlitev. Na seznam neželenih funkcionarjev so dodali še predsednico skupščine Majo Gojković, ministra Nebojšo Stefanovića in Aleksandra Vulina ter vodjo srbske diplomacije Ivico Dačića. Pred RTV Srbijo so vzklikali »Javna hiša Srbije«. Nosili so transparente z napisi »Poštene in svobodne volitve, svoboda medijev, decentralizacija in izboljšanje delavskih pravic«.
Na protestu so prevladovali mladi, udeležili pa so se jih tudi upokojenci in družine z otroki. Prvi so med protestnim sprehodom opozarjali na manipulacije z volilnimi seznami in kosovskimi glasovi na predsedniških volitvah, drugi so poudarili, da je kupovanje glasov javna skrivnost, spet tretji pa izsiljevanje, grožnje in nasilje naprednjakov. Pripadniki pobude Ne da(vi)mo Beograda so spomnili, da po letu dni rušenje objektov v Savamali še ni končano, prav tako ne predkazenski postopek ter da še ni preiskana sumljiva smrt varnostnika. Mnogi so izrazili nezadovoljstvo tudi z opozicijo, ki se ni uprla medijskemu mraku in tabloidnemu linču, namesto bojkota volitev pa je prostovoljno prevzela vlogo gledališke kulise v Vučićevi predstavi o večstrankarskih volitvah.
Seznami državnih sovražnikov
Pred včerajšnjimi protesti so se znašli na udaru tako mladi kot novinarji, opozicijski politiki in aktivisti nevladnih organizacij (NVO). Srbska tajna policija intenzivno išče organizatorje protestov. Šef poslanske skupine naprednjakov Aleksandar Martinović je v skupščini in v oddaji RTS pokazal fotografije udeležencev protestov v Beogradu in Novem Sadu. Martinović jim je očital, da trdijo, da so apolitični, a sodelujejo na protestih. Tako je dokazoval, da so protesti politični in da jih organizirajo opozicijski politiki, ki so doživeli poraz na volitvah, čeprav jih plačujejo tujci. Martinović je nato pokazal še fotografije njihovih otrok, ki protestirajo proti Vučiću.
V NVO so takšno ravnanje označili za javni poziv na linč. Neodvisno združenje novinarjev Srbije (NUNS) od tožilstva zahteva, naj presodi, ali je šlo za kaznivo dejanje, prizadeti novinarji pa so poudarili, da fotografij ni kazal Martinović, ampak Vučić. Po mnenju analitikov se vsaki oblasti, ki začne sestavljati sezname državnih sovražnikov, bliža neizogibni konec. Lokalni mediji o protestih navadno ne poročajo, beograjski pa novice s terena pridobivajo tudi s pomočjo svojih bralcev, poslušalcev in gledalcev, ki so jih povabili k sodelovanju prek družbenih omrežij.
Srbski sabor »Zavetnici« je v skupščino vložil predlog zakona o NVO, ki zahteva prepoved NVO, financiranih iz tujine, zaradi neustavnega delovanja. Po njihovem mnenju so udeleženci protestov proti diktaturi izdajalci in tuji plačanci. Zakonodajno pobudo je javno podprl glasnik desnega krila naprednjakov Vladimir Đukanović - Đuka, ki je proti temu, da bi imele NVO politični vpliv v državi. Po mnenju analitikov se predlog ne bo uvrstil na dnevni red skupščine, naprednjaki pa ga bodo izkoristili predvsem kot dokaz Evropi, da imajo pod nadzorom tudi desnico v lastnih vrstah.
