Proti nasilju v imenu njihove vere

Nemški muslimani proti skrajnežem: »Alah nas uči, naj bomo pravični, čeprav izkušamo krivice«

Objavljeno
20. september 2014 00.00
Barbara Kramžar, Berlin
Barbara Kramžar, Berlin
Berlin – Nemški muslimani so v petek po vsej državi demonstrirali proti teroristom Islamske države. »Končno!« so se z jasno obsodbo ubijanja nedolžnih v imenu islama strinjali sodržavljani drugih ver ali svetovnih nazorov.

Že vse od začetkov množičnega priseljevanja »gostujočih delavcev« so Nemci priseljencem muslimanske vere očitali premajhno integracijo v širšo družbo in kriminalizacijo mladih, odkar so džihadisti napovedali vojno zahodnemu načinu življenja, pa še pomanjkljivo nestrinjanje z nasilneži v imenu muslimanske vere. Tudi nemški intelektualci so islam obtoževali in ga še obtožujejo, da se nikoli ni konstruktivno spoprijel z renesanso in reformacijo ter se ni prilagodil niti sodobni družbi s spremenjeno vlogo žensk in vere v njej.

Vsaj s teroristi, ki ubijajo v imenu njihove vere, pa osrednje organizacije muslimanov v Nemčiji nočejo več imeti nič skupnega, in v petek so v mošejah po vsej državi to dokazali z demonstracijami proti sovraštvu in nasilju. »Narobe je, če med ljudmi vladata strah in nezaupanje le zato, ker so drugačne vere,« je po molitvi na berlinski Skalitzer Straße, ki so jo za to priložnost zaprli za promet, povedal tamkajšnji imam. »Alah nas v Koranu uči, da je ljudem pred odhodom v raj odvzeto sovraštvo iz src. Kako lahko potem verjamejo, da jih bo Alah sprejel, če sovražijo soljudi in jim povzročajo krivice? Alah nas v Koranu tudi uči, naj bomo pravični, čeprav izkušamo krivice.«

»Zelo dobro, da se ljudje zavzemajo za mirno sožitje«

Bližnjo mošejo, eno najstarejših v Berlinu, morajo po avgustovskem podtaknjenem požaru obnavljati, zato so verniki v petek z dovoljenjem lokalnih oblasti svoje preproge proti Meki obrnili kar na eni osrednjih berlinskih prometnih poti. Čeprav takšnih dejanj ne bi bili prvič krivi neonacisti, pa kriminalisti preiskujejo tudi v islamističnih krogih in zdaj tudi predstavniki nemških muslimanov spoznavajo, da se morajo bojevati proti tistim, ki zlorabljajo njihovo vero. Na petkovi prireditvi so govorili tudi predstavniki nemške Evangeličanske in Katoliške cerkve ter politiki SPD, zelenih in levice.

Medtem ko so na berlinski Skalitzer Straße mnogi verniki tudi med govori verskih in političnih voditeljev obsedeli na svojih preprogah, so nekateri prireditev opazovali s pločnikov. »Zelo dobro, da se ljudje zavzemajo za mirno sožitje,« je menil zavarovalniški agent Ahmed, ki se je v Nemčijo iz Turčije priselil pred štirimi desetletji. »Ne vem, zakaj bi morali tukaj v Nemčiji reševati konflikte z Bližnjega vzhoda in drugih delov sveta,« je povedala vzgojiteljica Iman, ki je bila v nasprotju z zahodno oblečenim Ahmedom s tradicionalnim islamskim oblačilom pokrita od glave do peta. In kaj bi ob slabem slovesu islama med številnimi zahodnjaki povedala pozitivnega o svoji veri? »Islam mi pomaga dobro prakticirati vsakdan in me uči, naj bom dobra do drugih ljudi ter naj se izboljšujem sama,« je povedala Iman. »Zelo močno me tudi povezuje z Bogom.«

Nemški muslimani hočejo sodržavljanom drugih ver in svetovnih nazorov pokazati, da jim ni vseeno zaradi nasilja, ki se dogaja v imenu njihove vere. Poudarjajo, da večina radikaliziranih mladih, ki se v Siriji ali Iraku bojujejo za Islamsko državo, islama ni spoznala v nemških mošejah, ampak prek svetovnega spleta neposredno pri mednarodnih radikalnih skupinah. »To so morilci, ki so ugrabili islam,« je povedal eden od udeležencev petkovih demonstracij. V Nemčiji živi okrog štiri milijone muslimanov.

Šeriatska policija

Po podatkih notranjega ministrstva jih je radikaliziranih okrog šest tisoč, in čeprav so po številu neznatna manjšina, njihova dejanja desetkratno odmevajo. Zahodnonemški Wuppertal je pravkar razburila skupina islamistov, ki je z napisom »šeriatska policija« na oranžnih telovnikih obiskovalce diskotek in gostiln prepričevala v odpoved pijači, mamilom, prostituciji, igram na srečo, glasbi in drugem, česar po njihovem prepričanju ne dovoljuje njihova vera. Pred frankfurtskim sodiščem pa stoji dvajsetletnik s kosovskimi koreninami, ki se je po šestih mesecih bojevanja vrnil iz Sirije.

Nemčija je minuli teden prepovedala delovanje v imenu Islamske države, politika pa dobro ve, da več sto mladih, ki smisel svojega življenja vidijo v nasilnem islamizmu, ne bodo dosegli le s prepovedmi. Tudi notranji minister Thomas de Maizière poudarja, da mora družba še bolj pomagati tudi tistim, ki se zdaj prepuščajo preprostim odgovorom na svoje življenjske dvome – če se niso že oprijeli nasilja. Nemški džihadisti so v minulih mesecih v Iraku in Siriji izvedli najmanj pet samomorilskih napadov, zdaj pa se Nemčiji v prepričanju, da je treba hitro ukrepati, pridružujejo še njene muslimanske skupnosti.