Tiskane izdaje
Berlin – Ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar se je včeraj z nemškim kolegom Thomasom de Maizièrom pogovarjala o migracijah, občutljivem položaju na Zahodnem Balkanu in ukrepih Slovenije kot države, ki varuje zunanjo mejo schengenskega območja.
Nemški notranji minister je naši državi obljubil pomoč, če se bo položaj spet poslabšal. Slovenska ministrica pa se je po Berlinu odpravila na pogovore v Varšavo.
Nemški notranji minister načrtuje podaljšanje nadzora nad mejami. Kaj to pomeni za zunanje schengenske meje?
Slovenija varuje zunanjo schengensko mejo, ki že zdaj ni odprta in niti ne bo, naši ukrepi pa gredo v smer še bolj poostrenega nadzora. To bo vplivalo na večjo varnost enotnega območja svobode, pravice in varnosti, kar predstavlja Evropa oziroma schengensko območje. Govorila sva tudi o izjemnem pomenu pomoči državam Zahodnega Balkana, saj je Slovenija tu zelo aktivna in ima zaupanje teh držav. Strinjala sva se, da je pri obvladovanju migracijskega toka pomembno pomagati tudi Bolgariji in Makedoniji. Govorila sva o evropski mejni obalni straži, ki je zelo pomemben dejavnik pri spopadanju z migracijskim tokom. Učinkovito varovanje zunanjih meja EU prispeva k polnemu izvajanju schengenske ureditve, v tem smislu je ključno tudi vračanje. Vemo, da se Evropa spopada z mešanimi migracijskimi tokovi in da v njih potujejo tudi ljudje, ki ne zaslužijo mednarodne zaščite po pravilih azilnega sistema. Strinjala sva se, da je treba pritiskati na evropsko komisijo, naj si še bolj prizadeva za doseganje sporazumov z izvornimi državami, da te pristanejo na vračanje svojih državljanov.
Je minister napovedal še kakšne ostrejše nemške ukrepe?
Vemo, da so razmere nepredvidljive, nihče z gotovostjo ne more napovedovati, kaj se bo dogajalo, in temu se bodo prilagajali tudi ukrepi. Za nas pa so zdaj pomembne meje, ki so vzpostavljene znotraj Evrope. Povedala sem, da se Slovenija ne strinja s ponovnim začasnim nadzorom meje med Slovenijo in Avstrijo, varnostne razmere v Sloveniji ne opravičujejo takšnih ukrepov. Mi ne nasprotujemo temu ukrepu tam, kjer je potreben, kjer so sekundarne migracije v velikem obsegu. Med Slovenijo in Avstrijo pa tega ni, število ilegalnih prehodov je na ravni pred migrantsko krizo.
Kako sta ocenila dogovor s Turčijo?
Turčija je pomembna partnerica Evrope tudi zaradi svoje lege, to je objektivno dejstvo. Seveda si želimo, da ta dogovor obstane, zagotovila pa ni; to je tveganje, s katerimi se bomo najverjetneje srečevali v prihodnje. Zaradi neposredne bližine pa je eno od tveganj za Slovenijo tudi Srbija, kjer je zdaj okoli pet tisoč migrantov. Srbija je na neki način »žep«, tudi zaradi ukrepov, ki jih na svoji meji izvaja Madžarska.
V preteklosti smo že imeli situacije, da se je neka država odločila za politiko čim hitrejšega prehoda, a to ni sprejemljivo. Ne strinjamo se s ponovnim transportom na našo mejo, to je popolnoma nesprejemljiv scenarij. To onemogoča spopadanje s problemom, ki ga ne bo rešila nobena država sama. Vsaka mora prevzeti del svojega bremena in se pripraviti tudi s kapacitetami, ki so pomembne za upočasnjevanje migracij. Migracije so dejstvo in s tem se bomo srečevali v prihodnjih obdobjih.
Ima Slovenija dovolj kapacitet, če bi se položaj poslabšal?
Ogromno je še neznank, Slovenija pa je majhna država in nima kapacitet za sprejem večjega števila migrantov. Temu primerno se pripravljamo in bomo tudi ukrenili vse, da ne bi postali tako imenovani žep, kajti to bi zelo poslabšalo varnostno sliko. Smo solidarni in se zavedamo pomena evropskega solidarnosti, a tudi omejitev. Mislim, da je Slovenija prepoznana kot kredibilna članica Evropske unije, to je bilo danes izrecno povedano. Minister se je Sloveniji zahvalil tudi za uspešno obvladovanje migracijskega toka v preteklosti in za to, da smo tvorna država članica, ki prispeva k evropskim rešitvam. Zagotovil mi je tudi, da lahko pričakujemo njegovo pomoč, če bodo razmere postale neobvladljive. Zavedamo se, da je situacija zelo kompleksna, da gre za ljudi, kar prinaša humanitarno dimenzijo, potrebne je precej subtilnosti. Slovenija je v vseh ukrepih ravnala zelo trezno, ključno pa bo sodelovanje.
