Tiskane izdaje
Berlin – Anisa Amrija, osumljenca napada z ugrabljenim tovornjakom na berlinski božični tržnici, je njegova tunizijska družina pozvala, naj se preda oblastem. Dvanajst mrtvih in 48 ranjenih na trgu Breitscheidplatz je grozljiva bera v islamskega terorista spremenjenega nasilneža in prestopnika. Nemške oblasti se morajo zagovarjati, zakaj ga niso že pred časom izgnale ali zaprle. V kabini tovornjaka so našli Amrijeve prstne odtise.
»Če je kriv, si zasluži obsodbo,« je v tunizijskem mestu Oueslatia novinarjem s solzami v očeh dejal osumljenčev brat. »Zavračamo terorizem in teroriste.« Družina domneva, da se je brat in sin, ki je ta teden dopolnil 24 let, radikaliziral v italijanskih zaporih, a je priznala, da se je že kot mladoletnik zapletel v droge in kriminal in to nadaljeval v Italiji, kamor se je odpravil leta 2011. »Njegova zgodba dobrega migranta se je končala s poskusom požiga šole,« je poročal italijanski časnik Stampa, zaradi nasilja in ropov pa je že prej sejal strah.
Védenje ni bilo dovolj
Berlinski 11. september še ni končan, saj osumljenca terorističnega napada blizu najsijajnejših avenij zahodnega Berlina še iščejo, prebivalci nemške prestolnice in drugih mest pa se bojijo tudi drugih na nasilje pripravljenih islamistov, ki naj bi jih bilo v državi najmanj 500. Po ocenah tujih poznavalcev jih je še veliko več, skupaj z Nemci pa se vsi sprašujejo, kako so lahko tako pozno našli dokumente v kabini ugrabljenega tovornjaka, ki jih je pustil morilec, ko je s strelom v glavo ubil poljskega voznika. Zdaj pravijo, da so hoteli najprej seznaniti sledne pse z vonjem domnevnega terorista. Zaradi strogega varstva zasebnosti v okolici ni bilo niti varnostnih kamer.
Policija zdaj preiskuje stanovanja in zatočišča za begunce, v katerih je živel Amri, izprašali so več njegovih znancev, Nemčija je poostrila tudi nadzor nad mejami. Kanclerka Angela Merkel je pohvalila »visoko profesionalno« delo preiskovalcev, a je že njen strankarski namestnik Armin Laschet ostro kritiziral delo oblasti, še posebno tistih v Severnem Porenju - Vestfaliji, kjer je najprej pristal osumljenec. Socialdemokratske in zelene deželne vlade nasprotujejo tudi razglasitvi Tunizije, Maroka in Alžirije za varne države, kar bi močno olajšalo vračanje v terorizem in kriminal vpletenih državljanov teh držav. Ti so bili v večini že med lanskimi silvestrskimi spolnimi napadi v Kölnu in drugih mestih. Kanclerkini Krščanskodemokratski uniji se napovedujejo tudi novi razkoli s sestrsko bavarsko CSU. Mnogi se tudi sprašujejo, kako je voditelj nacionalističnega gibanja Pegida že v ponedeljek zvečer vedel, da je storilec »tunizijski musliman«. Lutz Bachmann je to navedel na twitterju.
Konec brezskrbnosti
Berlinske božične tržnice zdaj opremljajo z betonskimi ovirami. Tako kot številne druge javne prostore jih varujejo do zob oboroženi policisti. Mesto, ki je doslej veljalo za svetovljansko in odprto, je potlačeno. Mnogi sicer gredo ven, a je stare brezskrbnosti za lep čas konec. Časopis Bild je o tem izprašal izraelskega strokovnjaka za boj proti terorizmu Shloma Spira z univerze v Tel Avivu, ki je v ponedeljek zvečer bil na Breitscheidplatzu, a je zaradi mraza nekaj minut pred napadom skočil na mestni avtobus.
Novinarko je zanimalo, ali še obiskuje božične tržnice in podobne prireditve. »Seveda, celo še bolj kot prej!« je odgovoril strokovnjak za varnost iz države, ki se vsak dan sooča z islamskim ali drugačnim terorizmom. »Normalnost je naše najmočnejše orožje proti terorizmu. Teroristi nam hočejo ukrasti svobodo, nočejo le ubiti svojih neposrednih žrtev, ampak nas vse. Povzročiti hočejo čim večje grozote, a če nadaljujemo kot doslej, so delno že izgubili.« Ne verjame, da bi storilec v Izraelu ali celo Franciji s takšno lahkoto pobegnil s kraja zločina, kot je v ponedeljek zvečer v Berlinu.
