Klofuta za kanclerskega kandidata SPD Martina Schulza

Deželne volitve v Severnem porenju-Vestfalija prinesle hud poraz SPD in zmago CDU.

Objavljeno
14. maj 2017 20.13
Germany Election
Barbara Kramžar, Berlin
Barbara Kramžar, Berlin
Berlin - Deželne volitve v Severnem Porenju-Vestfalija so pritisnile gigantsko klofuto socialdemokratski ministrski predsednici Hannelore Kraft in tudi kanclerskemu kandidatu SPD Martinu Schulzu. Po prvih izračunih so volivci skoraj osemnajst milijonske zahodnonemške dežele na prvo mesto postavili CDU Armina Lascheta in kanclerke Angele Merkel. Doslej vladajoča porenska SPD je prejela le 31,5 odstotka glasov, kar je skoraj štiri odstotke manj od doslej opozicijske CDU, komaj 6,3 odstotkov so dobili njihovi dosedanji koalicijski partnerji zeleni.

Severno Porenje-Vestfalija za nemško SPD ni katera koli dežela, saj so v eni najpomembnejših industrijskih zibelk Nemčije z enim samim presledkom vladali pet minulih desetletij. Leta 2005, ko je »rdečo trdnjavo« zavzel krščanski demokrat Jürgen Rüttgers, je le nekaj mesecev kasneje padel še socialdemokratski kancler Gerhard Schröder in tudi sedanji kanclerski kandidat Martin Schulz se bo po porazu v Düsseldorfu znašel pod hudim pritiskom.

Predvolilni vlak nekdanjega predsednika Evropskega parlamenta, ki so ga porazov pod zvezno kanclerko Angelo Merkel naveličani socialdemokrati najprej slavili kot mesijo, že nekaj časa hitro izgublja paro. Tik pred volitvami v Severnem Porenju-Vestfaliji so na zvezni ravni našteli le še 27 odstotkov volilne priljubljenost, kar je spet deset odstotkov manj od konservativne unije CDU/CSU.

Zato pa toliko bolj slavijo pri deželni CDU Armina Lascheta, ki je s 33 odstotki presegla vsa pričakovanja, in tudi v zvezni centrali Konrada Adenauerja. Analize namreč kažejo, da je tudi prebivalcem Severnega Porenja - Vestfalije pomembna zunanjepolitična stabilnost, ki jo uteleša kanclerka Angela Merkel, v Düsseldorfu pa je rekordnih 12,7 odstotka dobila tudi potencialna koalicijska partnerica FDP. Liberalci Christiana Lindnerja se v nedeljo zvečer sicer še niso hoteli izreči za ponovno črno-rumeno koalicijo in s tem tudi za morebitni trend na zveznih parlamentarnih volitvah konec septembra, do konca redakcije prešteti glasovi pa so vendarle nakazovali to možnost, saj so Levico spet postavili pod parlamentarni prag. V deželni parlament Severnega Porenja - Vestfalije pa se bo prvič uvrstila nacionalistična Alternativa za Nemčijo, ki je prejela 7,3 odstotka glasov.

»To je težak dan za SPD in tudi težak dan zame osebno,« je »odmevni poraz« ocenil socialdemokratski kanclerski kandidat Martin Schulz. In še: »Nisem čarovnik!« Socialdemokrati so spet v nezavidljivem položaju. Pred dobrim desetletjem so levousmerjeni volivci prav v Severnem Porenju - Vestfaliji spodmaknili lastnega kanclerja Schröderja, ki so ga zaradi reform trga delovne sile, sociale, davkov in drugega zmerjali s »tovarišem šefov«, zdaj pa spoznavajo, da jim ne pomaga niti pomik na levo. Njihov kanclerski kandidat Schulz nastopa s poudarjanjem socialne pravičnosti in evropske solidarnosti tudi za ceno nemških gospodarskih uspehov.

Kriminal, zadolženost 
in zastoji

Pri SPD za nedeljski poraz krivijo tudi lokalne razloge, tako kot so jih letos že v Posarju in Schleswig-Holsteinu, in res teh tudi v Düsseldorfu ne primanjkuje. Najštevilnejšo nemško deželo pretresajo vse vrste kriminala, od »običajnega«, kar pomeni 144 vlomov v stanovanja na dan, do priseljeniškega z islamskim na čelu. Cele četrti nekaterih velemest so zaradi »rokerjev« ali tujih klanov razvpite kot »no-go« območja, v deželi živi več kot dvesto potencialnih islamskih teroristov. Da ti niso le teoretična nevarnost, je lani decembra dokazal berlinski terorist Anis Amri, za katerim so sled izgubili prav v Severnem Porenju - Vestfaliji. Na silvestrsko noč 2015 pa so vso Nemčijo in celo ves svet osupnili spolni napadi arabskih priseljencev na nič hudega sluteče Nemke.

Čeprav še vedno eden od motorjev nemškega gospodarstva, je Severno Porenje - Vestfalija med najbolj zadolženimi nemškimi deželami in od zahodnih z najvišjo stopnjo brezposelnosti. Kronično zastarela je infrastruktura in prebivalci so siti nenehnih zastojev na avtocestah, ki se pogosto zgodijo tudi na štiristo kilometrih hkrati. Veliko zahodnonemško deželo je močno razdelilo tudi šolstvo, še posebej »turbomatura«, potem ko je socialdemokratsko-zelena vlada srednješolcem odvzela eno leto.