Tiskane izdaje
Nevtralna oziroma proruska pozicija Beograda do ukrajinske krize, tako kot vojaška parada za ruskega predsednika, ne bo ogrozila evropske poti Srbije. Po zaslugi več tisoč pripadnikov vseh rodov srbske vojske, ki so se danes zvrstili pred Vladimirjem Putinom, Srbi pozimi ne bodo zmrzovali pred hladnimi radiatorji.
Pred veliko vojaško parado v čast 70. obletnici osvoboditve mesta premier Aleksander Vučić in predsednik Tomislav Nikolić nista podala niti ene pozitivne izjave o partizanih, Josipu Brozu Titu, Sutjeski, Neretvi ali o NOB in drugi svetovni vojni. Še danes sta dojemala osvoboditev Beograda kot komunistično okupacijo, danes ga slavita z vojaško parado.
Konvetitorstvo zahteva kolektivno amnezijo, antifašizem kot univerzalna vrednota, brez katere si je težko zamisliti sodobni svet, pa je postal zadnje Vučićevo in Nikoličevo odkritje.
Njun motiv in povod je bil prihod ruskega predsednika Vladimirja Putina. Čeprav zgodovinske knjige kot datum osvoboditve Beograda v drugi svetovni vojni navajajo 20. oktober 1944, je bil obisk Putina očitno zadosten razlog, da so na to dejstvo pozabili in parado pripravili štiri dni pred obletnico. Ker so vojaško parado prilagodili Putinu, gre za parado za specialnega gosta.
Putin je izjavil, da Rusija ne trguje s svojimi prijateljstvi in da se njena načelna podpora Srbiji glede Kosova, ki temelji tudi na mednarodnem pravu in pravici, ne more spremeniti. Kot je poudaril, Rusija želi prepričati Srbijo, da jo bo tako kot v preteklosti sprejela za svojo največjo zaveznico.
Nikolić je izjavil, da sta bila Srbija in Rusija vedno na isti strani. Srbija da prijateljstva ne meri z blagovno menjavo, ruska podpora njeni ozemeljski celovitosti in suverenosti, še posebno ko gre za Kosovo, pa je za Srbijo zelo dragocena. Blagovna menjava med državama dosegla 26 milijard ameriških dolarjev. Putin, ki je zaradi ukrajinske krize želel pokazati, da ima prijatelje in vpliv blizu srca Evrope, je še poudaril, da je za Srbijo ugoden trenutek, da zavzame položaj na ruskem tržišču.
Samopostrežna politika
Vojaška parada v čast osvoboditve Beograda je bila s Putinom zaradi Ukrajine, zahodnih sankcij zoper Rusijo in nove hladne vojne deležna svetovne pozornosti. Do obiska namreč prihaja v času, ko se Kremelj zaradi krize v Ukrajini sooča z vse večjo izolacijo na Zahodu, Rusija pa zaradi sankcij EU in ZDA izrazito krepi sodelovanje z državami, ki se sankcijam niso pridružile. Kljub temu Putinov prihod ne bo zavrl evropske poti Srbije, katere priključitev EU vsaj še desetletje ne bo na dnevnem redu. Navsezadnje se je Putin udeležil tudi obeležitve obletnice izkrcanja v Normandiji in sicer sredi najhujše krize v Ukrajini, srbska vlada pa poslušno izpolnjuje vse zahteve evropskih in ameriških kreatorjev svetovne politike.
Srbski premier vodi samopostrežno politiko za vsakega nekaj, tako da lahko vsi napolnijo svojo košarico želja in potreb. V Beogradu se branijo, da je usklajevanje politik postopen proces in da je uravnotežena zunanja politika ključna za politično stabilnost in gospodarski zagon Srbije. Po njihovem Putinova navzočnost na paradi simbolizira zavezniško enotnost v drugi svetovni vojni, saj so pri osvobajanju Beograda sodelovale tudi enote sovjetske Rdeče armade. Sporno pri vojaški paradi bi lahko bilo, da se je zgodila sredi mednarodne razprave, ali mora tudi Srbija popustiti politiki sankcij zoper Rusijo zaradi ukrajinske krize. V središču zanimanja evropske javnosti se je Srbija znašla tudi zato, ker je Putin skladno uradni politiki EU agresor.
Bruselj je opozoril Srbijo, da mora kot kandidatka za članstvo v EU svojo zunanjo politiko usklajevati z zunanjo politiko unije. V Bruslju niso zadovoljni, ker se Srbija ni pridružila sankcijam proti Rusiji. Na Srbijo tudi pritiskajo, naj ustavi priprave na gradnjo plinovoda Južni tok, dokler ta ne bo usklajen z evropsko zakonodajo. Vučić je danes ponovil to, kar govori že nekaj časa, in sicer, da se Srbija ne bo pridružila sankcijam EU, čeprav je na evropski poti in nakazal, da bodo vztrajali pri projektu Južnega toka, saj upajo na dogovor med EU in Rusijo. Po njegovih besedah je Srbija svobodna in neodvisna država. Pred ruskimi partnerji sicer ne skriva evropske usmeritve, a obenem sta si ruski in srbski narod zelo blizu, zato v Beogradu želijo privabiti ruske vlagatelje, Južni tok pa je dober za Srbijo.
Dejstvo je tudi, da blago iz Srbije predstavlja le 0,4 odstotka ruskega uvoza. Četudi bi ga podvojili na račun obojestranskih sankcij EU in Rusije, z njim ne bi pokrili niti odstotka potreb Moskve. Srbija je tudi veliko bolj odvisna od ruske nafte in plina kot so balkanske članice EU. V njeno korist je, da Moskva želi ohraniti prisotnost v tem delu Evrope.
