Tiskane izdaje
Vladimir Putin je včeraj že drugič letos obiskal Madžarsko. Kot dolgoletni častni predsednik Mednarodne judoistične zveze je prišel v Budimpešto na slovesnost na začetku svetovnega prvenstva v tem športu, najpomembnejša tema njegovega delovnega srečanja z gostiteljem madžarskim premierom Viktorjem Orbánom je bila razširitev madžarske jedrske centrale Paks, ki jo bo izvedla ruska družba Rosatom.
V Kremlju so še pred odhodom njihovega šefa poudarjali, da bo pomemben del njegovega obiska v Budimpešti tudi slovesnost v madžarskem parlamentu, kjer mu bodo najvišje priznanje vročile najstarejše madžarske univerze iz drugega največjega mesta v državi Debrecena. Do zdaj sta si »Civis Honoris Causa« te univerze, ki neprekinjeno deluje že od leta 1538, prislužila le nekdanji predsednik madžarskega Rdečega križa (in sin zadnjega avstro-ogrskega prestolonaslednika) György Habsburg ter nekdanji slovaški predsednik Rudolf Schuster. Putin jo je po poročanju ruskih medijev dobil, ker je pripomogel, da »sta Rusija in Madžarska podelili Univerzi Debrecen pomembno vlogo pri posodabljanju jedrske elektrarne Paks«.
Naravnost naprej
Posodabljanje te elektrarne, ki so jo začeli graditi leta 1974, novembra 1987 pa so pognali še zadnji od njenih štirih »sovjetskih« reaktorjev, ki zdaj proizvedejo polovico madžarske električne energije, je bila menda tudi ena glavnih tem delovnega srečanja med Orbánom in Putinom. Ne prvič. O tem sta državnika v zadnjih treh letih že velikokrat govorila, saj sta Budimpešta in Moskva že januarja 2014 podpisali sporazum, v katerem se je ruska družba Rosatom zavezala, da bo zgradila dva nova reaktorja, ruska država pa naj bi odštela deset milijard evrov dolgoročnega posojila in s tem zagotovila štiri petine sredstev. A to je bilo še pred izbruhom ukrajinske krize, ki je poslabšala odnose med Rusijo in Evropsko unijo, katere članica je tudi Madžarska. Nekateri analitiki so zato celo napovedovali, da utegne biti ena od kolateralnih žrtev nove hladne vojne tudi dogovor o ruskem posodabljanju madžarske jedrske elektrarne. Ko je bil Putin februarja zadnjič v Budimpešti, se je njegov svetovalec Jurij Ušakov še pritoževal, da je »celoten projekt odvisen od evropske komisije, ki z dlakocepljenjem ovira njegovo izvedbo, čeprav je ta med rusko in madžarsko stranjo že dogovorjena«.
