Ravnotežje med varčevanjem in socialno državo

Z namestnikom grškega ministra za gospodarstvo in razvoj Stergiosem Pitsiorlasem sva se pogovarjala o iztekanju tretjega, najverjetneje zadnjega paketa pomoči in varčevalnih ukrepih, ki so opustošili Grčijo. Pitsiorlas je prepričan, da Grčija hodi po željeni poti okrevanja.

Evropski komisar za finance in gospodarstvo Pierre Moscovici je dejal, da nov – četrti – paket pomoči in varčevalnih ukrepov najverjetneje ne bo potreben. Ste prepričani, da novega »memoranduma« ne bo?

To si želimo in to je tudi naš cilj. Mislim, da izpolnjujemo vse pogoje, da letos poleti – tretji memorandum se izteče avgusta – ne bo potrebe bo novih ukrepih. Grčija je med krizo ogromno pretrpela. To je bilo velikansko breme. Prilagodili smo se, marsikaj spremenili. Zdaj se približujemo točki, ko bomo lahko zopet stali na svojih nogah.

Komisar je dodal, da bo Grčija zopet postala »absolutno suverena država«. To se ob napovedanemu dodatnemu, izjemno ostremu nadzoru Bruslja nad grškim gospodarstvom in financami ne zdi ravno konsistentna izjava …

Vse države, ki so članice evrskega območja, so pod nadzorom. To posebej velja za države, ki so bile vključene v pakete pomoči (Španija, Portugalska, Irska) – ko se je pomoč iztekla, se je nadzor nadaljeval. Naša vlada od evropskih partnerjev zahteva, da ne bomo imeli nikakršnega posebnega statusa – da bo za nas veljal enak nadzor in enaki pogoji delovanja, kot za vse ostale članice evrskega območja. Po naši oceni vsi ključni ekonomski in finančni podatki kažejo, da smo nad zahtevami, ki so nam jih postavili v Bruslju. Tudi grška pilotna vrnitev na mednarodne finančne trge je bila zelo uspešna. Bonitetne hiše so dvignile našo oceno. Ocenjujemo, da se bo stopnja gospodarske rasti povečala. Do konca leta nameravamo vzpostaviti varnostno mrežo – v vrednosti 60 milijard evrov. Zaradi vsega naštetega menim, da si lahko povrnemo suverenost in, če lahko tako rečem, zopet postanemo normalna država.

Ni dvoma, da nekatere številke na papirju ali zaslonu izgledajo dobro, vendar ne vplivajo na kvaliteto življenja. Več kot tretjina ljudi še vedno živi pod pragom revščine, brezposelnost je krepko višja od 20 odstotkov, pokojnine se nižajo, … Socialna tragedija še traja. Med ljudmi in na ulici ni čutiti občutka okrevanja.

Za to, da ljudje čutijo dejanske posledice izboljšanja gospodarskih kazalcev, je potreben čas. Toda rekel bom, da se je splošno vzdušje, splošen občutek v grški družbi vendarle spremenil. Zaznati je nekaj optimizma. Tudi potrošnja se povečuje. Tržišče je dinamično. Ljudje celo počasi vračajo svoje prihranke v banke. Zmanjšuje se brezposelnost, ki bo še naprej v jedru naše politike. Z dosedanjim znižanjem brezposelnosti nismo v celoti zadovoljni, toda stvari se premikajo. Skoraj z gotovostjo lahko rečem, da bo do avgusta, ko bomo zaključili tretji »memorandum«, podoba Grčije precej bolj optimistična. Ljudje se bodo začeli odzivati bolj pozitivno.

Sirizina vlada je bila v prvi polovici leta 2015 v odprtem konfliktu z evropskimi institucijami in politiko. Bilo je ogromno nezaupanja, poniževanja, celo izsiljevanja. Kako se danes do vas obnašajo v Bruslju in Berlinu? Zdi se, da so se odnosi bistveno izboljšali …

Odnos Bruslja do Grčije se je spremenil. V odnosih smo šli skozi zelo težko obdobje. Mislim, da so zdaj vsi spoznali, da naša vlada – za razliko od prejšnjih – izpolnjuje svoje obveznosti. In da ima ta vlada tudi nekaj konkretnih rezultatov. Dva meseca po referendumu o varčevalnih ukrepih je bila za nas kritična točka. Siriza je odšla na predčasne volitve po podpisu programa pomoči. Ljudi smo prosili za mandat, ki bi nam omogočil implementacijo tega programa. Dobili smo ga.

In to le dva meseca potem, ko je dobrih 60 odstotkov ljudi na referendumu nov varčevalni paket gladko zavrnilo …

Drži. Toda na predčasnih volitvah smo dobili podporo in se znašli v drugačnem položaju kot prejšnje vlade v času krize. Zdaj je pred nami izziv oblikovanja politike po koncu »memoranduma«. Najti moramo ravnotežje med varčevalnimi ukrepi in socialno državo, ter ljudi prepričati, da se Grčija nikakor ne bo vrnila na stara pota. Trudimo se skrbeti za najbolj ranljive družbene skupine. Čeprav nas imajo politični nasprotniki za to za populiste. Želimo nadaljevati z reformami in prilagajanjem Grčije. Toda – ključna je socialna kohezija. Mislim, da nam ljudje zaupajo.

Kaj pa sveti gral Sirizine vlade – vsaj delni odpis dolga? Iz Bruslja in mednarodnih finančnih institucij prihajajo novice +o »olajšanju« grškega davčnega bremena. Kaj točno to pomeni? Hkrati na čelu nemškega finančnega ministrstva ni več Wolfganga Schaubleja – bo to kaj vplivalo na Grčijo?

Res je, da je bil – in je še vedno – odpis dolga v vrhu prioritet naše vlade. V tej smeri smo že kar nekaj dosegli. Uspelo nam je, denimo, podaljšati rok izplačil in znižati obrestne mere, naš dolg pa je zdaj le še dolg do držav in ne zasebnih podjetij. Zato z dolgom lažje upravljamo. S strani naših partnerjev si želimo še več prilagoditev – mednarodni trg se mora zavedati, da grški dolg ne bo »problematičen«. Pogoji za boljše pogoje izplačevanja dolga so tu. Pripravljeni smo. To se je včeraj (pogovarjala sva se dan po srečanju finančnih ministrov EU, op.p.) pokazalo na vrhu evrskega območja. Že do junija iz Bruslja pričakujem bistveno pošlji predlog.

To bi bilo zelo hitro. Za vašo vlado bi bilo politično silno pomembno, mar ne?

Nedvomno. V odnosu z našimi evropskimi partnerji smo prišli do točke, ko se bo njihov odnos do Grčije precej spremenil. Pri posojilodajalcih smo pridobili zaupanje.

Od neposrednega konflikta do – tri leta kasneje – zglednega partnerskega odnosa... To je, v kontekstu Sirizinih predvolilnih obljub in politične identitete, precejšen paradoks. Milo rečeno. Kaj se je zgodilo?

Ha, ha … Morda se res zdi, da gre za paradoks. Toda ni. Grčija je bila na kolenih. Bili smo tik pred bankrotom. In to po krivdi starih političnih elit. Ni bila Siriza tista, ki je v Grčijo pripeljala krizo … Bili pa smo tisti, ki smo se prvi resno lotili upravljanja s krizo. In z gospodarstvom. To je bilo za grško levico nekaj novega. Ljudje so nam izkazali zaupanje – verjeli smo, da bomo s krizo upravljali bolje in pravičneje. Res je, da smo v prvih šestih mesecih na oblasti, v okviru svojega predvolilnega programa, »testirali« limite posojilodajalcev. Dotaknili smo se tudi lastnih limitov. Nekateri menijo, da je imela Siriza določne iluzije. Morda res. Za stranko levice je bila to povsem nova situacija. Spoznali smo omejitve. Sprejeli smo dogovor. Nato smo odšli na predčasne volitve; naj ljudje ocenijo. In so. Iskreno – močno dvomim, da bi bila katera izmed prejšnjih vlada sposobna takšen program uspešno izpeljati. Državo nam je uspelo povleči iz krize ob najmanjši mogoči ceni. Bilo je zelo tvegano. Prav lahko bi bilo drugače. Če ne bi dosegli ciljev, bi bila Grčija lahko zunaj evrskega območja. Ni se spremenil odnos do Sirize, spremenil se je odnos do grške vlade, v kateri Evropska unija vidi partnerico, ki izpolnjuje svoje obveznosti in se prilagaja okoliščinam.

Za resnično okrevanje bo, ponavljajo vladni politiki, potrebna politična stabilnost. Kako stabilna je vaša vlada? Predvolilna kampanja za naslednje leto, ko bodo parlamentarne volitve, se očitno že začenja – za zdaj jo, kot je bilo videti ob protestih ob uporabi imena Makedonija, poganja nacionalizem?

Največja opozicijska stranka (Nova demokracija, op.p.) približno na vsake tri mesece napoveduje padec naše vlade in predčasne parlamentarne volitve. To je politična folklora, predčasnih volitev pa ni in ne bo bilo. Volitve bodo, ko se izteče naš mandat. Sirizina vlada ima v parlamentu zagotovljeno večino in vse kaže, da bo tako ostalo. To prinaša politično stabilnost in nam omogoča, da odpiramo poglavja, ki so za Grčijo zelo težavna. Denimo uporabo imena Makedonija pri naših severnih sosedih, Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji. Ni se nam kar nenadoma zmešalo … Prepričani smo, da bomo ohranili zaupanje grških ljudi. Za razumevanje političnega in družbenega dogajanja v Grčiji je treba prestopiti okvire levice in desnice. Kar se tiče modernizacije države, je odprtih veliko pomembnih vprašanj, na katere bi morale že davno odgovoriti stare politične elite. A niso. Do družbenih reform ni prišlo. Mi jih bomo izvedli. In vanje poskušali vgraditi svoj socialni duh. A to lahko storimo le, če si povrnemo popolno suverenost in zaključimo z »memorandumi«.