Tiskane izdaje
Nekateri ekonomisti in komentatorji napovedujejo, da je lahko v letošnjem letu za prihodnost Evropske unije čedalje večji razkol med »vzhodnoevropskimi totalitarci« in zagovorniki zahodnih liberalnih vrednot nevarnejši kot brexit.
»Evropska politika do migrantov je pogorela. Jasno je, da prebivalci Evrope nočejo migrantov, medtem ko nekateri evropski voditelji še vedno vztrajajo pri tej propadli politiki,« je izjavil madžarski premier Viktor Orbán, ki je v Budimpešti gostil svojega novega poljskega kolega Mateusza Morawieckega. Ta je bil na prvem obisku v tujini, odkar so ga decembra postavili za novega predsednika poljske vlade. Tudi sam je po srečanju z gostiteljem govoril o problemu, zaradi katerega je Bruselj vložil tožbo proti njunima državama in Češki. »Strogo zavračamo pristop, da bi državam članicam EU vsilili migrantske kvote, saj z njim kratijo suverenost odločanja teh držav,« je povedal Marowiecki.
Oba voditelja sta opozorila, da stališča njunih držav nista več osamljena, Orbán pa je izpostavil primer Avstrije, kjer je konec lanskega leta vodenje države prevzela nova vlada, v kateri sta stranki, ki sta že predvolilni boj protimigrantsko obarvali, takšna pa je tudi nova koalicijska pogodba. Novi avstrijski premier in prejšnji zunanji minister Sebastian Kurz je pred kratkim posredno povedal, da se strinja s svojimi kolegi iz višegrajske četverice, ko je ponovil, da politika razdeljevanja kvot nima prihodnosti.
»V Avstrijo se je vrnila demokracija, saj so Avstrijci, ki zavračajo migracijo, izvolili vlado, ki prav tako noče migracije. To se bo zgodilo povsod po Evropi. Po mojem gre le še za vprašanje časa,« je v sredo povedal madžarski voditelj. V svojem rednem intervjuju za Radio Kosshutnik je bolj podrobno opisal usodo svojih zahodnih kolegov, ki zanikajo »naravni red demokracije«. Po njegovih besedah se prebivalci Evrope, ki jih je strah, da bodo migranti destabilizirali zdaj obstoječe nacionalne skupnosti, vrnili udarec vzponu multikulturalizma in začeli glasovati za voditelje, ki nasprotujejo množičnemu priseljevanju in zagovarjajo krščanske vrednote. »Tisti, ki se zavzemajo za mešano prebivalstvo in vzpostavitev multikulturnih družb namesto družb na nacionalnih in krščanskih temeljih vedno bolj izgubljajo na nacionanih volitvah,« je ugotovil Orban.
Napovedal je, da bo v naslednjih mesecih potoval po evropskih prestolnicah in svoje kolege, ki mu nasprotujejo glede priseljenske politike, prepričeval, da je treba varovati nacionalne meje in kulturo. Ko so ga vprašali, zakaj bi ga pa zdaj poslušali, če ga prej dve leti niso hoteli, je madžarski premier odgovoril: »Zato ker bodo volitve po Evropi.«
Obisk na Madžarskem je bil prvi uradni obisk Morawieckega v tujini, odkar od decembra vodi poljsko vlado. Foto: Gergely Botar/AFP
Premiera Madžarske in Poljske sta včeraj Bruselj opozorila, da hočeta njuni državi imeti več besede pri odločanju o prihodnosti Unije. Gostitelj pa je gostu še enkrat zagotovil, da bo Madžarska podprla Poljsko v sporu z Evropsko unijo, ki je decembra zaradi domnevnega spodkopavanja pravne države proti Varšavi sprožila »kazenski« postopek po členu 7 lizbonske pogodbe. »Sedanji postopek proti Poljski ni utemeljen in ni korekten. Evopska komisija je nepravična proti Poljski, skupna usoda srednje Evrope pa Madžarski nalaga, da podpre Poljsko,« je madžarski premier povedal v pogovoru za poljsko državno televizijo TVP. S tem je še enkrat potrdil, da se Poljski ni treba bati skrajnih posledic bruseljskih postopkov, izgube volilne pravice znotraj Unije, saj je za takšno odločitev potrebna enotnost vseh članic, Budimpešta pa je napovedala, da bo izkoristila pravico do veta.
Institucionalno tveganje
Ta razkol med »novo« in »staro« Evropo je za evropski projekt precej večje tveganje kakor britansko slovo od EU, pravijo nekateri ekonomisti. »Tveganje razpok v Evropski uniji, zlasti pa v njenem vzhodnem delu, je bolj zaskrbljujoče kot brexit,« je pred kratkim za britanski časnik Telegraph povedal Chris Beauchamp, glavni tržni analitik pri IG Group. Tudi glavni ekonomist pri Deloitte Ian Stewart je mnenja, da so bili ekonomisti preveč obsedeni z brexitom in protekcionizmom administracije ameriškega predsednika Donalda Trumpa in so bili zato premalo pozorni na institucionalno tveganje za Evropo, ki ga povzročajo čedalje večje razlike med nekaterimi vladami v srednji in vzhodni Evropi ter vizijami, kakor so tiste francoskega predsednika Emmanuela Macrona o tesnejši politični in gospodarski integraciji.
V britanskemu časniku Guardian so v prednovoletnih globalnih napovedih zapisali, da utegne letos to, kako se bo EU spopadla s članicami, ki zavračajo zahodna liberalna pravila in vrednote, zasenčiti prerekanje o brexitu. Za njihovega komentatorja Jona Henleya so »avtoritarci z vzhoda« za Evropo »izziv brez primere«. Lani je po njegovih besedah stara celina uspešno preživela burne nizozemske, francoske in nemške volitve, ki naj bi po mnenju nekaterih črnogledih napovedovalcev skupaj z brexitom in Trumpom prinesle začetek evropskega konca. »Letos utegnejo največje grožnje prihajati z vzhoda,« pravi komentator.
