Tiskane izdaje
V Grčiji se dogodki vrstijo šokantno hitro. Oblasti so bile prisiljene uvesti »nadzor kapitala«, kar v praksi pomeni zaprtje bank in omejitev dvigov na bankomatih. Mediji pred prvim referendumom po letu 1974, ko so se odločili za konec kraljevine, napihujejo atmosfero strahu.
Aris Hacistefanu, avtor kultnih dokumentarnih filmov Katastroika, Dolgokracija in Fašizem Inc., nad razvojem dogodkov v Grčiji ni niti malo presenečen. Upa, da enako velja tudi za grško vlado, saj se sicer obetajo težave. »Referendum je bil edina možnost. Trojka nas je stisnila v kot. To je bil poskus državnega udara. Ne bi bilo prvič, da bi se zgodilo kaj takega. Politični in ekonomski pritisk je bil neznosen. Zdaj je jasno tisto, kar zagovarjam že več let – da mora Grčija, če želi preživeti, oditi iz evrskega območja. Sirizina vlada si tega ni želela. Nasprotno. Zdaj je drugače,« razlaga Aris, ki uvedbo »nadzora kapitala«, v katero sodijo tudi omejeni dvigi na bankomatih in zaprte banke, vidi kot vsiljeno potezo Evropske centralne banke, ki tako straši grško prebivalstvo. V taktiko ustrahovanja po njegovem mnenju sodijo tudi vrste pred bencinskimi črpalkami, ki nastajajo kljub temu, da ima grško naftno podjetje za vsaj pol leta rezerv. »Grški korporativni mediji v tem procesu sodelujejo s polno silo. Še nikoli ni bilo toliko propagande kot v zadnjih dneh. Do nedelje in referenduma se bo propaganda le še stopnjevala. To utegne vplivati na rezultat glasovanja,« nadaljuje aktivist in filmar. Najbolj ga skrbi podžiganje negativnih strasti in že tako nemajhnega notranjega grškega konflikta. »To je zelo nevarno. Sedanja Grčija je zelo ranljiva,« pravi Aris.
Podpihovanje notranjega grškega konflikta
Podobno razmišlja Kostas Duzinas, vodilni grški filozof, predavatelj na londonski univerzi Birckbeck ter neuradni ideolog Sirize. Douzinas je sicer do zdaj – tako kot, denimo, Aleksis Cipras in Janis Varufakis, dosledno zagovarjal grški obstanek v evrskem območju in seveda tudi v Evropski uniji, a razmere so se po njegovih besedah v zadnjih petih mesecih močno spremenile. Grki so se, pravi, zdaj znašli pred nemogočo dilemo.
»Po eni strani je na voljo nadaljevanje katastrofalne varčevalne politike, ki je uničila državo. Po drugi strani se Grki, ki so že izgubili polovico svojega premoženja, spopadajo z možnostjo, da bi bili v primeru grexita še bolj prizadeti, in to za nedoločeno dolgo obdobje. Poziv predsednika vlade Aleksisa Ciprasa, da o končnem predlogu Evrope in Mednarodnega denarnega sklada odločajo ljudje na referendumu, je poskus to 'aporio' (brezizhodnost, op. p.) prevesti v bolj obladljivo vprašanje. Ali ljudje podpirajo vladno zavrnitev najhujših učinkov varčevalne politike, ki bi omogočila ostanek v evrskem območju? Tveganje je veliko: ne gre le za grško usodo, gre tudi za prihodnost Evropske unije in demokracije,« dodaja Duzinas, ki ga je odnos evropskih in finančnih institucij do nove grške oblasti negativno presenetil. Nekaj dni pred grškimi volitvami mi je v Atenah dejal, da v primeru Sirizine volilne zmage pričakuje vsaj malo posluha pri posojilodajalcih. In kakovostna pogajanja. »Pravih pogajanj med partnerji in Grčijo ni bilo. Med obema stranema je obstajala velika razlika v poziciji moči in ideologiji, zato so bili pogovori brutalno asimetrični. Ta pogajanja sem označil za 'evropski udar' oziroma poskus spremembe režima v Grčiji prek bank in ne s tanki.«
Nad Grčijo z bankami,
Pet dni pred referendumom je nemogoče napovedati rezultate. Redki mediji, ki so naklonjeni Sirizini vladi, poročajo, da se za zavrnitev bruseljskih predlog zavzema dobra polovica vprašanih Grkov in Grkinj. Večina medijev, ki že vse od spremembe oblasti konec januarja »masakrirajo« Sirizino vlado, omenja nekoliko manjše številke. Izid glasovanja, ki bo določil prihodnost Grčije, bo, kot kaže, v vsakem primeru zelo tesen.
