Tiskane izdaje
Krizni vrh o Ukrajini v beloruski prestolnici Minsk, ki so ga pozno popoldne začeli ukrajinski, ruski in francoski predsednik ter nemška kanclerka, se po nekaj urah pogovorov v ozkem krogu nadaljuje v razširjenem formatu. Kot piše STA, so se pogajanjem zvečer pridružili še zunanji ministri vseh štirih držav.
Pogovori, ki veljajo za zadnjo priložnost za mirno rešitev krize v Ukrajini, potekajo v palači neodvisnosti v Minsku. Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Francois Hollande sta se pred pogajanji najprej sešla z ukrajinskim predsednikom Petrom Porošenkom. Poleg omenjene trojice na mirovnih pogovorih sodeluje tudi ruski predsednik Vladimir Putin.
Tuje tiskovne agencije poročajo, da sta se Putin in Porošenko ob začetku srečanja rokovala.
Iz palače beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka, ki gosti pogovore, so sporočili, da bi na pogajanjih lahko sprejeli skupno izjavo. Koliko časa bo še trajalo srečanje, ni jasno.
Pred evropsko politiko so dramatične dnevi. V bruseljski diplomaciji še čakajo, kakšne novice bodo prišle iz Minska. Bo vrh Françoisa Hollanda in Angele Merkel z Vladimirjem Putinom in Petrom Porošenkom prelomnica - začetek konca ukrajinske krize ali le ena od faz v njenem zaostrovanju.
Visoki uradnik, ki sodeluje v pripravah jutrišnjega vrha EU, je uporabljal jasne besede: na vzhodu Ukrajine so tudi ruski vojaki, Ukrajina je žrtev agresije, razplet pogajanj v Minsku je odvisen od Putina.
Dokler razplet pogajanj ne bo jasen, se lahko o odzivu Unije le ugiba. Francoski zunanji minister Laurent Fabius opozarja na številna odprta vprašanja: nadzor ukrajinske meje, obseg demilitariziranega območja, status separatističnih pokrajin. Vodja nemške diplomacije Frank-Walter Steinmeier je pred dnevi govoril, da bi neuspeh vrha v Minsku pomenil nadaljnjo vojaško zaostrovanje razmer in tudi začetek evropskih razprav o oboroževanju Ukrajine.
Tudi, če bo razplet vrha v Minsku ocenjen kot pozitiven, naj bi voditelji 28 članic Unije ostali pazljivi. Pred sprejemanjem odločitev namreč želijo videti, kaj se bo dogajalo na terenu in ali bo premirje vzdržalo. Za sprejemanje odločitev je še prezgodaj. V primeru negativnega razpleta, črnega scenarija, se ne bodo mogli ogniti razpravi o zaostrovanju gospodarskih sankcij proti Rusiji. Institucije EU da imajo ideje »tako za deževne kot tudi za sončne dni«.
A razplet Minska verjetno ne bo enoznačen, zgolj črn ali bel. Visok uradnik Unije je govoril o 50 odtenkih sive.
(Ukrajinska vlada. Foto: Mjkola Lazarenko/Presidential press service/AFP)
Pred vrhom v Minsku: Prelomna točka v ukrajinski krizi
Ukrajinski predsednik Petro Porošenko je pred današnjim vrhom v Minsku zatrdil, da bodo predstavniki Bruslja in Kijeva danes govorili »v en glas.« »Naše glavno stališče je, da zahtevamo brezpogojno premirje,« je povedal.
Odzvali so se tudi v Moskvi, kjer so povedali, da so pred današnjim srečanjem dosegli »viden napredek«, vendar je zunanji minister Sergej Lavrov dodal, da ponovna vzpostavitev ukrajinskega nadzora nad 400 kilometri državne meje z Rusijo ne sme biti predpogoj za kakršenkoli dogovor. »Dokler potekajo spopadi, dokler ostajajo odprta številna vprašanja, je ta zahteva povsem nerealistična, vsaj tako mislim,« je povedal po srečanju z grškim zunanjimi ministrom Nikosom Kotziasom. Na vrhu seznama ukrepov je po njegovih besedah prekinitev ognja, umik oboroženih in začetek »političnega dialoga«, morali pa bi se začeti pogovarjati tudi o občinskih volitvah.
Visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Federica Mogherini je današnje srečanje označila za izredno pomembno. »Gre za prelomno točko [v ukrajinski krizi], stvari se bodo obrnile na bolje ali na slabše ... Če jim bo seveda danes v Minsku uspelo skleniti dogovor. Če jim ne bo, potem so odprte vse možnosti. Vse posledice, ki si jih lahko kdorkoli zamisli ne le za Ukrajino samo, ampak tudi za Evropo, za odnose med Rusijo in EU in ostalim svetom. Najmanj, kar lahko rečem je, da bodo zaskrbljujoče.«
Številne dvome v uspeh današnjega srečanja je slišati tudi v nemški politiki. Tiskovni predstavnik Angele Merkel Steffen Seibert je povedal, da vrh ponuja le »kanček upanja in nič več«. »Ni jasno, ali lahko karkoli dosežemo, a je kljub negotovosti vredno poskusiti v imenu vseh ljudi, ki trpijo na vzhodu Ukrajine.« Dvome je izrazil tudi anonimni vir blizu francoskega predsedstva. Za francosko AFP je povedal, da bosta evropska predstavnika storila vse za mir, a dodal, da so le nekaj ur pred vrhom, ki naj bi se začel okoli 17.30 ure po našem času, številna vprašanja še vedno odprta.
