Bruselj – Takšen kaos, kot je bil med velikonočnimi prazniki na slovensko-hrvaški meji se letos najbrž ne bo več ponovil, a nov sistem preverjanja potnikov, ki vstopajo v schengensko območje ali izstopajo iz njega, je še vedno tarča ostrih kritik.
Evropska komisija vztraja pri izvajanju ureditve, ki da zagotavlja ravnotežje med varnostjo in svobodo gibanja. »Članice so imele čas za pripravo, ponudili smo pomoč, v številnih državah ni bilo zastojev,« je med razpravo v evropskem parlamentu o novem sistemu povedal podpredsednik evropske komisije Andrus Ansip. Slovensko-hrvaška meja je bila po njegovih besedah poseben primer. A na tej meji da so bili v konicah zastoji že pred uvedbo novih pravil. Predstavniki evropske komisije so si prejšnji teden ogledali stanje na terenu.
Prelomnica je bil sestanek predsednika evropske komisije s slovenskim premierom Mirom Cerarjem in njegovim hrvaških kolegom Andrejem Plenkovićem ob robu vrha EU 25. aprila. Po njem je evropska komisija objavila izjavo o upravljanju tokov potnikov na slovensko-hrvaški meji, ki omogoča, da policisti preidejo od sistematičnega k usmerjanemu nadzoru, kadar je čakalni čas daljši od petnajstih minut. Predvsem Slovenija si je želela dobiti takšno pisno potrdilo. V prihodnjih dneh naj bi evropska komisija spravila na papir še konkretnejša pravila o ravnanju v primeru gneče na meji.
V parlamentarni razpravi v Strasbourgu (največ besede so imeli slovenski in hrvaški poslanci) je prevladovalo prepričanje, da je EU sprejela ukrep na vrat na nos in da je preverjanje vsakega potnika v bazah podatkov pretirano glede na dejansko stanje. Kinga Gál iz madžarskega Fidesza je kot predstavnica največje parlamentarne skupne, Evropske ljudske stranke (EPP), opozorila, da je najpomembnejša sicer res varnost in da moramo preprečevati tragedije, a z dolgimi čakanjem na mejah, ki skoraj onemogoča potovanje, »ne bi smeli zmanjševati dosežkov EU«.
Hrvaški poslanci za odpravo novega sistema
»Kaos, na katerega smo opozarjali, se je zgodil,« je ocenila Tanja Fajon. V imenu socialistov je bentila, da je sprejetje nepremišljenega in neživljenjskega ukrepa »dokaz brezglave in nedelujoče evropske politike«. Med drugim sploh niso bile pripravljene študije njegovega vpliva na promet, turizem, gospodarstvo. Evropsko komisijo je vprašala, ali bo pravilo o 15 minutah vključeno v sam zakonik. Poslanskim kolegom je predstavila lastno izkušnjo iz velikonočnega časa : na slovensko-hrvaški meji je morala čakati kar pet ur.
Tudi poslanec iz hrvaške Istre, Ivan Jakovčić, je kot predstavnik liberalcev potožil, da je moral na prehodu Dragonja/Kaštel čakati dve uri. Hrvaški poslanci so zagovarjali odpravo novega sistema in vrnitev k usmerjenemu nadzoru. Tako da bi bil sistematični nadzor vseh potnikov le izjema v skrajnih primerih. Za Hrvaško da so gneče še posebno kočljive, saj ogroža turizem, ki ustvari petino BDP. Jakovčić je opozoril na paradoks: »Iz Jugoslavije smo laže potovali v Avstrijo in Italijo, kot se potuje med Slovenijo in Hrvaško, čeprav sta obe članici v EU«.
Poslanci iz drugih držav so pokazali veliko razumevanja za stališča njihovih kolegov iz Slovenije in Hrvaške. Avstrijka Ulrike Lunacek iz Zelenih je opozarjala, da takšni ukrepi ne morejo zagotoviti več varnosti in da bi bil boljši ciljani nadzor, »kakor da je vsakdo sumljiv«. Bavarka Monika Hohlmeier pa je prepričana, da je novela uredbe sicer razumna, a težave so z njenim izvajanjem, saj ni jasno, kdaj se lahko preide k ciljanemu nadzoru. Gerard Batten iz britanskega Ukipa, nasprotnika EU, pa je zatrdil, da bi za varnost naredili največ, če bi – ukinili schengen.
Evropska komisija še ne pripravlja novih rešitev
Glede na Ansipov nastop po razpravi evropska komisija še ne pripravlja predlogov, s katerimi bi spreminjali uredbo v skladu s poslanskimi željami. Prepričan je, da je EU z novim sistemom dobila orodje za boljši nadzor vstopanja v schengen in spopadanje s teroristično grožnjo. Več da je tudi zadetkov v schengenskem informacijskem sistemu. Pred jutrišnjim zasedanjem notranjih ministrov Unije se bo predstavniki Slovenije in Hrvaške na tristranskem sestanku o tej temi pogovarjala z evropskim komisarjem za notranje zadeve Dimitrisom Avramopulosom.