Tiskane izdaje
Vladajoča struktura v Republiki srbski si prizadeva ustaviti proces integracije BiH v zvezo Nato. Narodna skupščina je sinoči sprejela deklaracijo o vojaški nevtralnosti. Zveza neodvisnih socialdemokratov se skuša tudi na ta način obdržati na oblasti.
S predstavništva Nata v Sarajevu so danes sporočili, da se zavedajo različnih stališče glede integracije BiH v Nato in da v članstvo nikogar ne silijo. Nameravajo pa še naprej sodelovali z bosanskimi institucijami in podpirati njihov dolgoletni zunanjepolitični cilj integracije v zvezo.Neustavno odločitev RS, ki jo je sprejela tesna večina je razburila bosansko in mednarodno javnost. Visoki predstavnik v BiH Valentin Inzko je dejal, da po daytonskem mirovnem sporazumu o zunanji politiki odločajo državne institucije. V skladu s tem morajo sprejeti odločitve o pridružitvi v mednarodne organizacije odgovorni organi, te odločitve pa je treba spoštovati.
Nevtralnost po vzoru Srbije
Narodna skupščina RS v Banjaluki je deklaracijo sprejela s tesno večino za in brez poslancev opozicije, čeprav to vprašanje po veljavni ustavi in zakonih ni v pristojnosti entitet. Poslanci opozicijskih strank so protestno s piščalkami prekinili skupščinsko zasedanje in povzročili začasni kaos, vendar so se poslanci iz strank vladajoče koalicije, zbrane okoli Zveze neodvisnih socialdemokratov (SNSD) predsednika RS Milorada Dodika umaknili v manjšo dvorano in tam nadaljevali zasedanje za zaprtimi vrati. Poslancem opozicije in novinarjem so prepovedali vstop, koalicija pa je z večino 44 glasov od skupno 83 poslancev potrdila deklaracijo, ki razglaša nevtralnost RS.
V RS se je za pristop BiH evroatlantskim varnostnim sistemom v narodni skupščini opredelil njen nekdanji predsednik Dragan Čavić, kar je ustvarilo pogoje za izvedno najuspešnejše povojne reforme v BiH. S soglasjem vseh treh konstitutivnih narodov sta bili ukinjeni Vojska Federacije BiH (VFBiH) in vojska RS (VRS), v BiH pa so oblikovali obrambno ministrstvo in enotne oborožene sile BiH. Prevladal je interes, da oblikujejo dovolj veliko vojsko, ki bo simbol državnosti, in dovolj malo, da ne bo nikogar ogrožala. Reforma je bila končana leta 2006, kar je razrešilo tudi globoko politično krizo, ker je bivši center obveščevalnih služb VRS spremljal in prisluškoval pripadnikom in enotam tedanjih mednarodnih organizacij v BiH.
Po reformi je BiH postala polnopravna članica Natovega programa Partnerstvo za mir in je v procesu, katerega cilj je dobiti zeleno luč za sprožitev t. i. akcijskega načrta za članstvo v zavezništvu (MAP), kar je zadnja stopnica pred polnopravnim članstvom v Natu. Proces aktiviranja MAP je že več let blokiran, ker oblasti RS nasprotujejo prenosu vojaških nepremičnin na obrambno ministrstvo BiH, kar je pogoj Nata. V Banjaluki vztrajajo, da morajo vojaške nepremičnine ostati v lasti entitet, ki bi jih posojale v uporabo oboroženim silam. Čeprav se je RS v procesu sprejemanja obrambnih reform zavezala, da ne bo nasprotovala vstopu BiH v Nato, se po novem zavzema za demilitarizacijo BiH in vojaško nevtralnost po vzoru Srbije.
Referendum o članstvu v Natu
Dodik grozi tudi z razpisom referenduma o Natu, čeprav se zaveda, da BiH še dolgo ne bo niti blizu zavezništva. Grožnjo je pojasnil z besedami; "Stalno nam govorijo, da bo BiH postala članica Nata, čeprav smo v RS proti. Če nočejo poslušati politikov, je logično, da o tem odloči narod. Ne bi bili edini, ki bi o članstvu v Natu odločali na referendumu. Čeprav je res, da BiH še nima možnosti za članstvo v Natu, je to vprašanje ves čas prisotno, v igri pa je tudi delitev vojaškega premoženja".
Deklaracija razglaša nevtralnost RS v odnosu do obstoječih vojaških zavezništev in vse prihodnje odločitve v zvezi s tem veže na odločitve, ki jih bo sprejemala Srbija kot podpisnica daytonskega mirovnega sporazuma. Ta dokument naj bi veljal do razpisa morebitnega referenduma v RS, na katerem bi bila sprejeta končna odločitev o tem vprašanju. Z deklaracijo vlada RS tudi sporoča, da zanjo prejšnje odločitve državnih oblasti BiH, ki so članstvo v Natu definirale kot enega strateških ciljev, ne veljajo več. Dokumentu nasprotujejo tako srbske opozicijske stranke, ki namesto tega zahtevajo sprejetje dokumenta, ki bi opredelil strateške cilje RS za naslednjih pet let, kot hrvaški in bošnjaški poslanci v zavezništvu Domovina, ki poudarjajo, da je integracija v Nato zadeva, ki se tiče države BiH in ne njenih entitet.
Po mnenju poznavalcev skuša oblast v RS s to pobudo zasenčiti druga pereča vprašanja, ker se je očitno lažje ukvarjati z vojaško nevtralnostjo kot z gospodarskimi problemi. Večina je prepričana, da bo deklaracija o varovanju ustavne ureditve in razglasitvi vojaške nevtralnosti prinesla več škode RS kot BiH in da se Nato z njo ne bo resno ukvarjal. V dokumentu vidijo tudi vpliv Srbije na politiko RS, čeprav Srbija kljub deklarirani vojaški nevtralnosti intenzivneje sodeluje z Natom kot BiH, ki se uradno zavzema za polnopravno članstvo v zavezništvu. Mnogi tudi menijo, da gre za politiko generiranja spopadov, ki naj bi SNSD pomagali ohraniti oblast v RS.
