Tiskane izdaje
Bruselj – Kljub pogajalskemu maratonu, ki je v zadnjih dneh potekal podnevi in ponoči, v reševanju grške krize rešitve še ni na obzorju.
Finančni ministri so se morali sestati dvakrat, v sredo zvečer in četrtek pred začetkom rednega vrha EU. Grški premier Aleksis Cipras se je dolgo pogajal z voditelji treh institucij (ECB, evropska komisija, IMF). Toda ministri so zasedanje lahko sklenili zgolj z ugotovitvijo, da sta strani še predaleč vsaksebi. Še več, nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je opozoril, da je grška stran naredila še kak korak nazaj. »Odgovorni v Grčiji se morajo odločiti in tudi povedati ljudem, kaj je na kocki,« je povedal.
Atenski pogajalci so pripravili še en predlog. Institucije ga bodo ocenile pred še enim zasedanjem finančnih ministrov, predvidenim za danes. Bivša trojka predlaga veliko bolj dinamično urejanje pokojninskega sistema, kot bi si želela Ciprasova vlada. Starost za redno upokojitev bi morali postopno podaljšati na 67 let že do leta 2022. Prvotna grška želja je bila do leta 2036 in nato do leta 2025. V prihodnjih treh letih bi morali ukiniti dodatek k najnižjim pokojninam. Tudi DDV na hotele bi že s 1. julijem, sredi turistične sezone, morali zvišati s 6,5 na 23 odstotkov.
Vodja skupine z evrom, nizozemski finančni minister Jeroen Dijsselbloem, je opozoril, da so »grški oblasti še vedno odprta vrata za sprejetje predlogov, ki so jih pripravile institucije«. Ker mora Grčija že v torek vrniti IMF 1,55 milijarde evrov, je pogajalski proces prešel v kritično fazo, saj bi položaj postal dramatičen, če konec tedna sporazuma ne bo. Upniki pričakujejo, da bo Grčija tako sporazum (ko bo sklenjen) kot tudi prve nujne reformno-varčevalne ukrepe sprejela v parlamentu že pred odobritvijo pomoči. To bi moral potrditi še nemški parlament.
Toda da bi se izpolnila pričakovanja institucij, bo morala Grčija še veliko popustiti. Kljub nekaj korakom v pravo smer so bili napori po besedah slovenskega premiera Mira Cerarja v zadnjih dneh še prešibki. Cerarjev prihod na vrh EU je bil začinjen z enim od klasičnih manevrov predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja. Ko se je Cerar postavil pred kamere, se mu je iz ozadja približal Juncker s svojo delegacijo. Nič hudega slutečemu Cerarju je z nasmehom na obrazu pristopil od zadaj in mu z dlanjo za nekaj sekund pokril oči. Cerar je bil sprva nekoliko osupel.
Glavni uradni temi dvodnevnega vrha, ki se končuje danes, sta priseljevanje in prvi načrti britanskega premiera Davida Camerona za preurejanje odnosa Otoka z EU.V pogajalskem procesu so institucije nekdanje trojke pokazale bolj ali manj simbolično popuščanje, s katerih so sveženj hotele narediti bolj prebavljiv za Grčijo.
Meni trojke za Grčijo ni prebavljiv
V pogajalskem procesu so institucije nekdanje trojke pokazale bolj ali manj simbolično popuščanje, s katerih so sveženj hotele narediti bolj prebavljiv za Grčijo.
Nad atenski predlog, ki je bil predstavljen na začetku tedna in je bil ocenjen kot dobra podlaga za nadaljnje razprave, so šle z rdečim svinčnikom. Iz njega so črtale kopico stvari in ga nagradile z drugimi. Glede na prvotne zahteve so bile pripravljene sprejeti nekoliko višjo obdavčitev podjetij. Po drugi strani so črtale posebno dajatev za dobičke podjetij nad 500.000 evrov. Nepopustljive so bile pri odpravi davčnih izjem za oddaljene grške otoke in tudi omejevanju znižanje stopnje DDV zgolj na manjšo skupino izdelkov.
Predvsem IMF v grških predlogih kritizira preveliko obdavčevanje in pogreša varčevalne ukrepe. Nove rešitve so v grški vladi razglašali za absurd in vrhunec izsiljevanja. »Grčija je ponoči zavračala vse kompromise in izražala nove želje. Čudi me brezskrbno ravnanje z lastno državo,« je potek pogajanj opisal avstrijski finančni minister Hans Jörg Schelling. Ker je položaj »iz minuto v minuto težji,« bi po njegovem mnenju morali začeti razmišljati o alternativah. Če bodo pogovori jutri spet neuspešni, bo načrt B že tako pred vrati.
Po pisanju Reutersa je nemška kanclerka Angela Merkel na srečanju desnosredinskih voditeljev (EPP) pred vrhom EU povedala, da mora biti sporazum o Grčiji sklenjen pred odprtjem finančnih trgov v ponedeljek in da Grčija ne bo izsiljevala Nemčije. Za Grčijo je v obstoječem programu na voljo še 7,2 milijarde evrov in neporabljenih 10,9 milijarde evrov za kapitalske injekcije bankam. Po navedbah virov pri EU bi program, ki se izteče 30. junija, podaljšali za nekaj mesecev (najdlje do konca leta).
Na kakšen način bi Grčija v primeru sklenitve sporazuma dobila denar, je še negotovo. Najverjetnejši scenarij je, da bi po sprejetju prvih ukrepov na pokojninskem in drugih področjih prejela obrok pomoči. Največji vzvod za pritisk na Grčijo v primeru nadaljnjih zapletov so banke, ki se v času množičnega odliva vlog lahko obdržijo nad vodo le ob pomoči izrednih likvidnostnih injekcij ECB. Takoj ko bi začelo kazati, da sporazuma Grčije s posojilodajalkami res ne bo, bi centralni bankirji v Frankfurtu utegnili zapreti pipo.
Propad obveznih kvot
Najbolj vroča tema vrha EU je vprašanje delitve kvot za prosilce za azil. Predlog evropske komisije, ki je predlagala obvezne kvote za prerazporeditev 40.000 prosilcev iz Eritreje in Sirije v Italiji in Grčiji, je že tako mrtev. Približno polovica članic, tudi Slovenija, zavrača obvezne kvote in je pripravljena sprejemati prosilce zgolj na prostovoljni bazi. To bo predvidoma rešitev, ki bo sprejeta na vrhu. Po besedah predsednika evropskega sveta Donalda Tuska prostovoljna shema sprejema prosilcev za azil ne sme biti izgovor, da se ne naredi nič.
»Solidarnost brez žrtvovanja je dvoličnost,« je povedal. Od članic do konca julija pričakuje »natančne in znatne« zaveze o sprejemu beguncev. To pomeni tako dejanja kot številke. Slovenija, ki naj bi po predlogu komisije sprejela okoli 500 prosilcev, bo po besedah premiera Mira Cerarja besedah pokazala solidarnost in prostovoljno sprejela neko število begunce. Konkretnih številk ni omenjal. Bolj kot na sprejemanje priseljencev se EU osredotoča na vračanje prebežnikov, ki ne izpolnjujejo pogojev za zaščito, ker so, denimo, ekonomski priseljenci, v njihove domovine.
