Tiskane izdaje
Kako naprej, ne ve niti politik, ki je najbolj pomagal k odločitvi za ponovno približevanje dosedanjih vladnih partnerjev CDU/CSU in SPD, a tudi četrti dan sondiranja terena za pogajanja o ponovni nemški veliki koaliciji kažejo resno delo in pripravljenost na iskanje kompromisov. Krščanskosocialni generalni sekretar Andreas Scheuer je povedal, da še nič ni določeno in socialdemokratski politik Ralf Stegner je pogovore primerjal z vremenom. Tudi iz berlinske centrale CDU, kjer je v sredo potekalo že četrto sondiranje terena, še pred za petek načrtovano razglasitvijo rezultatov prihajajo informacije o nekaterih dogovorih.
Več stičnih točk
Pogajalci naj bi se že strinjali z večjimi obveznostmi avtomobilskih tovarn za izboljšanje dizelskih motorjev prodanih avtomobilov, spodbujati želijo električno mobilnost in železniški promet. Dogovoru naj bi se približevali tudi pri sporni temi priseljevanja družin beguncev z omejeno zaščito, že v torek pa so napovedovali prizadevanja za ciljno priseljevanje kvalificirane delovne sile v Nemčijo. Najprej bodo poskušali izkoristiti domače potenciale, so poročali dobro obveščeni, pri čemer omenjajo boljše možnosti za zaposlovanje žensk in starejših ter izučevanje slabše kvalificiranih, potem pa bodo poskušali bolje izkoristiti tudi »evropske in mednarodne potenciale«.
»Lahko vam poročam, da smo s socialdemokrati temo energetske politike zaključili na dveh zasedanjih,« je že prej industrialcem svoje dežele dejal premier Severnega Porenja - Vestfalije Armin Laschet. Visoki krščanski demokrat si je zaradi nediskretnosti prislužil ostre socialdemokratske kritike, a tudi ta epizoda kaže resnost dogovarjanj o še eni veliki koaliciji pod vodstvom dolgoletne kanclerke Angele Merkel. Ni še zapisano, da se jim bo tudi posrečilo.
Ranljivost sredinskih strank
»Če bo to šlo narobe, je moje politične kariere konec,« je na srečanju prvakov morebitne nove nemške velike koalicije po informacijah Bilda dejal prvak SPD Martin Schulz. »Ne samo tvoje,« mu je zabrusil voditelj bavarske CSU Horst Seehofer, ki zaradi lastnih katastrofalnih rezultatov na parlamentarnih volitvah odstopa od vodenja vlade v Münchnu. Ranljivost sredinskih strank zaradi vzpona AfD morda vzbuja največ interesa za dogovor.
Begunska kriza je prizadejala globoke rane tudi dolgoletni krščanskodemokratski kanclerki Angeli Merkel in jo kljub (borni) zmagi na volitvah potisnila v kot, tako kot pri Schulzu in Seehoferju pa so lahko tudi pri CDU prav velike izgube spodbuda za dosego kompromisa. Nemci ne marajo nestabilnosti in bi lahko na novih predčasnih volitvah, ki bodo verjetno sledile propadu sedanjega sondiranja in pogajanj, še bolj nagradili nacionalistično Alternativo za Nemčijo (AfD). Dolgoletni socialdemokratski koalicijski sodelavci Angele Merkel morda še vedno vidijo krščanskodemokratsko prvakinjo kot črno vdovo, ki žre partnerje, a dobro vedo, da se tudi v opoziciji niso odrezali veliko bolje.
Skope informacije s pogajanj v berlinskih centralah vpletenih strank nakazujejo dogovore o priseljevanju kvalificirane delovne sile in energetski politiki, pa tudi o opustitvi ciljev o 40-odstotnem zmanjšanju izpustov ogljikovega dioksida do leta 2020. Treba se bo še dogovoriti o priseljevanju družin beguncev z omejeno zaščito, davkih in povišanju pokojnin materam, za kar se zavzemajo konservativci. Socialdemokrati hočejo ukiniti zasebno zdravstveno zavarovanje, postopno naj bi odpravili solidarnostni davek za vzhodno Nemčijo.
Razdvaja tudi evropska politika
Predmet spora bo morda tudi evropska politika, kjer je predsednik SPD in nekdanji voditelj evropskega parlamenta Martin Schulz že zahteval Združene države Evrope, konservativci pa si skupna evrska telesa predstavljajo kot pomoč pri nadzoru prevelikega zapravljanja in ne pri razdeljevanju skupnih sredstev. V delovnih skupinah obravnavajo tudi vprašanja gospodarstva, prometa, infrastrukture in digitalizacije, stanovanjske politike in podeželja, zunanje politike, razvojne pomoči in vojske, družinske, ženske in otroške politike, socialnega varstva, kmetijstva in varstva potrošnikov, izobraževanja in raziskovanja, notranje varnosti in krepitve demokracije.
Nekateri politiki vpletenih strank so v torek kljub temu hvalili »dobra in k ciljem usmerjena pogajanja«, kot je dejal krščanskodemokratski parlamentarni voditelj Volker Kauder. Če so preizkuševalci terena za morebitno novo nemško veliko koalicijo optimistični, jim najnovejše javnomnenjske raziskave niso naklonjene. V Insi, kjer so med 5. in 8. januarjem izprašali več kot 2000 statistično izbranih ljudi, CDU/CSU dajejo le 31,5 odstotka in SPD celo le 19,5 odstotka. Če bi bile volitve zdaj, bi nacionalistična AfD dobila 13,5 odstotka, Levica 11 odstotkov in liberalci ter zeleni 10.
»Metoda Merkel«
Ostre kritike prihajajo tudi iz opozicije, saj kaže, da bodo preizkuševalci terena podvojili celo 45 milijard dolarjev, kolikor bi jih bili pripravljeni dati na stran v državnem proračunu. »To je metoda Merkel, vse težave in nasprotja pri sondiranju naj bi zasuli z davkoplačevalskim denarjem. To mi je šlo na živce že med 'jamajškimi' pogajanji,« je bil kritičen liberalni prvak Christian Lindner. Sedanji pogajalci pa so vodji FDP, ki je lastnoročno pokopal »jamajko«, že večkrat povedali, da je zamudil svojo priložnost. A do sondiranja terena je zelo kritičen tudi socialdemokratski pomladek.
Skupni jezik vsaj pri hrani
Po poročilih prič se v največjih nemških strankah politične sredine strinjajo vsaj o - hrani. Po splošnem prepričanju naj bi bila krompirjeva juha s klobasicami, ki so jo dobili v socialdemokratski hiši Willyja Brandta, boljša od karijevih klobasic s krompirjem in zelenjavo v krščanskodemokratski hiši Konrada Adenauerja. V časopisu Bild, kjer navajajo te ocene, še niso razkrili mnenj o postrežbi v berlinskem predstavništvu dežele Bavarske.
