Tiskane izdaje
V Romuniji se je končalo obdobje, ko so jo skorumpirani bogataši in vplivneži odnesli brez kazni. Romunsko tožilstvo je tako tudi premierja v treh točkah obtožilo korupcije. Bremenijo ga poneverb, utaje davkov in pranja denarja. Gre za zadnjo v nizu preiskav protikorupcijske tožileske agencije DNA, Victor Ponta pa nima namena odstopiti.
Nedotakljivost številnih romunskih politikov je zmanjšala reforma pravosodja, ki je pod nadzorom Bruslja. Prvi večji znak, da se spreminjajo časi tudi v drugi najrevnejši članici Evropske unije, je bila obsodba nekdanjega premierja Adriana Nastaseja za korupcijo leta 2012. Da so siti podkupljivih politikov, so pokazali tudi volivci, ki so lani za predsednika države izvolili župana mesta Sibiu in borca proti korupciji Klausa Iohannisa.
V zadnjem času so sodili številnim nacionalnim in lokalnim javnim osebnostim, od politikov do menedžerjev nogometnih klubov. Večina je bila obsojena na zaporno kazen in zaplembo premoženja. Strokovnjaki cenijo rezultate, ki jih je dosegla generalna tožilka Laura Codruta Kovesi. New York Times jo je prikazal kot bojevnico za pravico, katere prisotnost je jamstvo za trajnost DNA.
Premier se skriva
Romunski premier na vprašanja tožilcev DNA ni odgovarjal, temveč je vztrajal, da je treba počakati na ugotovitve finančno-računovodske ekspertize, ki jo je naročilo pravosodje. Korupcijski očitki na račun Ponte so v državi že sprožili politično krizo. Čeprav se je zaradi obtožb soočil z vrsto pozivov po odstopu, je Ponte odločno vztrajal, da je nedolžen, in izključil možnost odstopa s premierskega položaja. Njegov sestop z oblasti sta zahtevala opozicija in konservativni predsednik Klaus Iohannis, Ponta pa je odstopil le s položaja predsednika levosredinske Socialdemokratske stranke. DNA je do razjasnitve primera zasegla del Pontovega premoženja.
Pod drobnogledom pravosodja se je letos znašla Pontova družina. Njegova sestra in svak sta osumljena, da sta prek svojega podjetja odtujila slabih 1,8 milijona evrov evropskih sredstev in hkrati pred davkarijo utajila okoli 565.000 evrov. Romunski premier je v odzivu prek twitterja zapisal, da nič ne ve in da bi bila glede na to napaka, če bi komentiral preiskavo tožilstva proti svaku. Strnil je z besedami: »Zakonodaja mora veljati za vse enako«.
Aretiran borec proti korupciji
DNA je lani zaradi korupcije vložila obtožnice proti 1167 ljudem, kar je rekord v 12-letnem obstoju tega protikorupcijskega urada. Med najnovejšimi tarčami DNA je bila tudi nekdanja ministrica za turizem in zaupnica nekdanjega predsednika Traiana Băsescuja Elena Udrea, ki ji je državno tožilstvo očitalo, da je v času, ko je bila ministrica, zahtevala in tudi dobila podkupnino v višini pol milijona evrov.
Zaradi obtožb o korupciji je moral odstopiti sodnik ustavnega sodišča Toni Grebla, zaradi obtožb o utaji davkov in pranju denarja pa se je znašel za zapahi medijski mogotec Adrian Sârbu. Vodjo protikorupcijske komisije (Ani) Horio Georgescuja so aretirali zaradi obtožb, da je na svojem prejšnjem položaju kot član komisije za denacionalizacijo sodeloval pri nezakonitih ali precenjenih poplačilih in prednostni obravnavi nekaterih upravičencev. Romunski mediji so ocenili Georgescujevo aretacijo kot usodno, saj je veljal za eno najbolj znanih osebnosti boja proti korupciji v državi. Od leta 2008 je bil glavni sekretar komisije, od leta 2012 pa njen prvi mož.
Finančni minister Darius Vâlcov je odstopil, ker ga tožilstvo preiskuje zaradi suma, da je med letoma 2010 in 2013, ko je bil župan mesta Slatina, prejel dva milijona evrov podkupnine. Vâlcov je osumljen, da je prejel podkupnino v zameno za pomoč zasebnemu podjetju pri pridobitvi pogodb na javnih razpisih.
Nekdanji predsednik Traian Băsescu pa se je znašel pod drobnogledom pravosodja zaradi obtožb o izsiljevanju. Senatorki Gabrieli Firea je grozil, da se lahko zgodi, če ne bo pazila, da nekega dne svojega moža ne bo našla doma, ker je sprožila parlamentarno preiskavo o vprašljivem nakupu zemljišč njegove hčere.
Dva načina ropanja države
Vodja romunske veje nevladne organizacije Freedom House Cristina Guseth je opozorila: »V Romuniji prevladujeta dva načina ropanja države: pogodbe o javnih naročilih in utaja davkov. Prizadevanja tožilstva so ključnega pomena, a ne zadostujejo«. Kot je pojasnila Gusethova, se je neodvisnost pravosodja začela kazati v času Băsescuja, ko so obsodili celo voditelje iz njegovega tabora.
Politična analitičarka Alina Mungiu-Pippidi je ocenila, da delovanje DNA kaže, da je država skorumpiran mafijski sistem s centri moči, v katerem so ministrski in tožilski stolčki prodani, voditelji pa del podkupnin namenijo svojim strankam. Po njenem zgolj uresničevanje zakonodaje ne more zmanjšati vpliva glavnih igralcev in plenilcev državnega premoženja, če je oblast v rokah ene same stranke. Strnila je z ugotovitvijo, da bi lahko bila sedanja oblast s predsednikom iz vrst socialistov in socialnimi demokrati kot največjo parlamentarno stranko ključna pri izkoreninjenju korupcije.
