Romuni si več ne razbijajo glave s korupcijo

Če naj bi bile parlamentarne volitve v Romuniji bolj referendum o korupciji kot izbira med političnimi programi strank, volivci niso zadovoljni z dosedanjim bojem vlade proti njej ali pa si več ne razbijajo glave zaradi korupcije. Kakor koli že, vlado bodo po prepričljivi zmagi na volitvah vodili socialdemokrati.

V Romuniji prevladuje prepričanje, da se politiki za javne funkcije potegujejo le, da bi si napolnili lastne žepe, ne pa da bi si prizadevali za izboljšanje življenja rojakov. Ker so v zadnjih mesecih v državi stekli številni sodni postopki in obsodbe več politikov in funkcionarjev zaradi obtožb korupcije, je premier Dacian Ciolos pričakoval, da bo zlahka ohranil položaj. 

Obsojenec na premierskem stolčku?

Nekdanji evropski komisar Ciolos je pred letom dni zamenjal Victorja Ponto, ki je po množičnih protestih in obtožbah o korupciji odstopil tako s položaja premierja kot predsednika levosredinske Socialdemokratske stranke (PSD). Skupaj z njim je odstopila celotna vlada. Čeprav je Ciolos položaj prevzel kot nestrankarski tehnokrat, je volivce pozval, naj podprejo desnosredinsko koalicijo Nacionalne liberalne stranke (PNL) in okoljsko-liberalne Rešimo Romunijo (USR).

Po prvih uradnih izidih se PSD obeta 45,2-odstotna podpora. PSD sledita PNL z 20,2 odstotka glasov in USR, ki je bila ustanovljena šele pred pol leta, z 9,3 odstotka glasov. V parlament so se prebile še UDMR, ki predstavlja interese 1,2 milijona Romunov madžarskega rodu, liberalna ALDE, ki je tradicionalno zaveznica PSD, ter stranka PMP nekdanjega predsednika države Traiana Basescuja.

Predsednik PSD Liviu Dragnea je napovedal, da namerava sesti na premierski stolček, čeprav je bil zaradi volilne prevare obsojen na dve leti pogojne zaporne kazni, zaradi česar po romunski zakonodaji, kot poroča francoska agencija AFP, ne more zasesti položaja predsednika vlade. PSD je že sporočila, da bo vlado sestavila z ALDE, socialdemokrati pa se vračajo na oblast leto dni po dramatičnem požaru v nočnem klubu v Bukarešti, ki je zahteval 64 življenj in jih prisilil na sestop z oblasti. Po mnenju več kot 30.000 protestnikov, ki so se zgrnili na ulice v Bukarešti, Cluju, Temišvaru in Constanti, je bila korupcija, ki se je že razvila do točke, na kateri ubija, kriva tudi za slab varnostni nadzor, ki je povzročil tragedijo v nočnem klubu Colektiv.

Skoraj polovica kandidatov koruptivnih

V specializirani skupini tožilstva za boj proti korupciji (DNA) bijejo boj proti korupciji od leta 2013. DNA na leto poda več kot tisoč ovadb proti politikom in funkcionarjem. Mnogi med njimi so bili že obsojeni in poslani na prestajanje zaporne kazni, tako tudi politični mentor Ponte in nekdanji premier Adrian Nastase. To je bil prvi večji znak, da so se časi v Romuniji spremenili tudi za korumpirane bogataše in vplivneže. 

Pod drobnogledom pravosodja so se znašli tudi številni ministri. Nekdanji ministrici za turizem in zaupnici bivšega predsednika Eleni Udrea je tožilstvo očitalo, da je v času, ko je bila ministrica, zahtevala in dobila podkupnino v višini pol milijona evrov. Zaradi obtožb o korupciji je moral odstopiti sodnik romunskega ustavnega sodišča Toni Grebla, zaradi obtožb o utaji davkov in pranju denarja pa je končal za zapahi medijski mogotec Adrian Sarbu.

Glede na veliko podporo PSD, volivce očitno ne moti več, da je bil lani zaradi kršitev referendumske zakonodaje obsojen tudi Dragnea. Navsezadnje to niti ne preseneča, kajti po podatkih združenja Initiativa Romania, ki je vzpostavilo spletno stran, na kateri so beležili korupcijske obtožbe proti kandidatom na volitvah, je bilo oporečnih kar 352 od skupno 746 kandidatov, ki naj bi dejansko imeli možnosti za uvrstitev v parlament. Po oceni analitikov je država skorumpiran mafijski sistem s centri moči, kjer so ministrski in tožilski stolčki prodani, politični voditelji pa del podkupnin namenijo svojim strankam.