Tiskane izdaje
Minuli teden je »hibridni« konflikt med Moskvo in Kijevom potekal v znamenju zemeljskega plina. Začelo se je v Stockholmu, kjer je arbitražno sodišče objavilo prvo razsodbo o sporu med ruskim Gazpromom in ukrajinskim Naftogazom, nadaljevalo pa v Ukrajini, kjer so začeli rubiti lastništvo ruskega naftnega monopolista.
»Prvič se je zgodilo, da je Moskva izgubila možnost uporabe plina kot orožja za politične pritiske in izsiljevanje,« je v sredo ukrajinski predsednik Petro Porošenko pozdravil odločitev stockholmske arbitraže. Prvi človek Naftogaza Andrij Koboljev pa je na svojem facebooku objavil pesem skupine Queen Mi smo šampijoni in se pohvalil z »zmagovito« razsodbo, ki je zavrnila glavno zahtevo Gazproma, da morajo Ukrajinci plačati tudi okoli 37 milijard dolarjev za plin, ki ga niso uporabili, kar so bili po pogodbeni klavzuli »vzemi ali plačaj« obvezani. Sodišče je odločilo še, da bodo ukrajinske cene za ruski plin vezane na evropski trg, Naftogazu pa je dovolilo nadaljnji izvoz od Gazproma kupljenega plina.
V Gazpromu so bili bolj zadržani. Opozorili so, da je to še le prva in delna razsodba v tožbi, v kateri so se sodniki opredelili zgolj do načelnih pravnih vprašanj, niso pa še odločili o nikakršni vsoti v sporu, v katerem Gazprom od Naftogaza zahteva 47,1 milijarde, ukrajinski kupec pa od ruskega prodajalca hoče 30,3 milijarde dolarjev. Ruski pravniki razsodbo, v kateri je po besedah podpredsednika uprave Gazproma Aleksandra Medvedjeva »veliko mavričnih momentov«, še proučujejo, končne razsodbe pa pred koncem tega meseca ne pričakujejo.
Tudi v zahodnih medijih so bili previdni, saj niso poročali, da je Ukrajina v tem sporu zmagala proti Rusiji, ampak zgolj, da tako trdijo v Kijevu. V ruskem časniku Kommersant so delno razsodbo označili kot izenačen izid s stališča finančnih zahtev, pač pa kot zmago za Naftogaz z ozirom na spremembe temeljnih zahtev iz desetletne pogodbe, ki velja do leta 2019, a ukrajinska stran trdi, da je nepravična, in izpodbija njeno veljavnost. Navdušenje v Kijevu je preuranjeno, so prepričani v Kommersantu, saj da je stockholmska arbitraža večinoma zavrgla ukrajinske zahteve po preoblikovanje cene plina, Naftogaz, ki mu sicer ne bo treba odšteti zahtevanih 47 milijard dolarjev, pa bo po izračunu ruskih novinarjev vseeno moral poravnati kako milijardo dolarjev.
Ukrajina že od sredine lanskega leta ne kupuje več neposredno ruskega plina, čeprav se z njim še vedno greje, le da ga dobi od drugih evropskih držav prek »reeksporta«. In tako bo vsaj še do leta 2035, če se bodo v Kijevu držali nove energetske strategije, ki jo je ukrajinsko ministrstvo za energetiko obdelodanilo le dan po razglasitvi delne razsodbe v Stockholmu. V njem so zapisali, da bodo v naslednjih 18 letih plin nabavljali le še od evropskih prodajalcev in da bodo po letu 2019, ko poteče sporna pogodba z Gazpromom, dovolili pretok ruskega plina čez svoje ozemlje zgolj s posredovanjem in pritiskom Evropske unije, ki bo morala tudi prevzemati kupljeni plin že na rusko-ukrajinski meji. »A v tem trenutku ni pisnih zagotovil o nadaljevanju tranzita ruskega plina čez Ukrajino po letu 2019,« so še zapisali v strategiji.
Tudi v Gazpromu so že večkrat izjavili, da po tem letu ukrajinske poti skorajda ne bodo več potrebovali, saj bo do takrat že zgrajen drugi del severnega toka. A v četrtek je prvi mož ruskega plinskega giganta Aleksej Miller na ekonomskem forumu v St. Peterburgu izjavil, da Severni tok 2 nemara sploh ne bo imel dovolj pretoka, če bo v Evropi povpraševanje po ruskem plinu še tako naraščalo kot zdaj.
Tega ruskega naftnega giganta, ki ima v zadnjem času težave s finančnimi pritoki, saj zaradi naložb v plinovode do Kitajske, Turčije in EU precej več troši, kot pa se mu steka v blagajno, v Ukrajini poleg dosedanjega kupca Naftogaza preganja tudi država sama, ki je že na začetku prejšnjega leta ugotovila, da je kršil protimonopolno zakonodajo. Zaradi tega so mu naložili globo tri milijarde dolarjev.
Sodba je po vseh možnih pritožbah Gazproma postala aprila pravnomočna, Ukrajina pa jo je začela izvrševati tako, da je nacionalizirala ukrajinsko imetje te ruske družbe. Gazpromu so že odvzeli 40,2-odstotni delež družbe Gaztranzit, a ker ima v Ukrajini vsega skupaj le za kakih deset milijonov dolarjev premoženja, v Kijevu napovedujejo, da bodo začeli rubiti tudi Gazpromovo imetje v tujini. Ta ima poleg bančnih računov tudi svoje hčerinske družbe in deleže v plinovodih, kakor sta nemška Opal in Nel ali poljski Jamal-Evropa.
»Težko si je predstavljati, da bi na zahtevo Ukrajine zasegli premoženje Gazproma v Nemčiji, Varšava pa je proti Moskvi že večkrat stala na strani Kijeva,« je za ruski časnik Gazeta povedal predsednik Sklada nacionalne energetske varnosti Konstantin Simonov. Po njegovem mnenju je bila že zaplenitev delnic Gaztranzita »čista provokacija«, če pa bo prišlo do česa podobnega še na Poljskem, kjer so na Gazprom že bili pritiskali, naj proda delež v plinovodu, bo to prava vojna napoved. »V tem primeru ne gre izključevati zaplemb poljskega in ukrajinskega imetja v Rusiji,« je posvaril Simonov.
