Rusija-Turčija: Ruska pomoč kurdskim »teroristom«

Erdoğan napovedal odstop, če Putin dokaže, da Ankara sodeluje z Islamsko državo.

Objavljeno
01. december 2015 19.32
BELGIUM-USA-NATO-SUMMIT
Boris Čibej
Boris Čibej

Turški voditelji zatrjujejo, da hočejo umiriti krizo, ki je vzniknila po turški sestrelitvi ruskega vojaškega letala, a opravičiti se ne nameravajo. Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je tudi pozval svojega ruskega kolega Vladimirja Putina, naj dokaže svoje obtožbe o sodelovanju Turčije in Islamske države.

Putin se ob robu pariškega klimatskega vrha ni hotel osebno pogovoriti s turškim kolegom, čeprav je ta izrazil izrecno željo in po poročanju duhovitega, a vedno pronicljivega novinarja časnika Kommersant Andreja Kolesnikov, a ves čas prežal na priložnost, da bi se slučajno srečala. Ni mu uspelo, ruski predsednik pa je kasneje novinarjem povedal, da je prejšnji torek turški lovec F-16 ruski bombnik Su-24 sestrelil zato, ker je Ankara hotela zaščititi poti, po katerih v Turčijo vozijo »velike količine nafte, ki prihajajo z naftnih polj pod nadzorom Islamske države in drugih terorističnih organizacij. Zaščita Turkmenov je le pretveza,« je dejal Putin. Ni mu bilo treba dolgo čakati na odgovor Erdoğana, ki je svojega ruskega kolega javno pozval, naj svoje trditve dokaže. »Povsem odkrito vam povem: če bodo te obtožbe dokazali, ne bom ostal na svojem položaju. Sprašujem pa cenjenega Putina, ali bo tudi on ostal?« je izjavil turški predsednik.

Danes je Erdoğan po srečanju z ameriškim kolegom Barackom Obamo dejal, da si želi zmanjšanja napetosti med Turčijo in Rusijo, turški premier Ahmet Dovutoğlu pa je povedal, da Ankara hoče ohraniti vojaške odnose med državama, ki jih je Moskva prekinila takoj po sestrelitvi. Predsednik turške vlade je ponovil, da se Ankara ne bo opravičila, saj »se opravičujemo takrat, ko storimo napako, ne pa takrat, ko opravljamo svojo dolžnost«, hkrati pa predlagal, da bi morali med vojaškimi poveljstvi držav vzpostaviti »vročo linijo«, ki bi preprečevala podobne incidente. Zelo kmalu mu je odgovoril tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov: »Takšni kanali so že obstajali prav zato, da bi z njimi preprečili tragedijo, ki se je zgodila … okoliščine kažejo, da takrat ni nihče niti poskušal uporabiti teh obstoječih kanalov.«

 

Erdoğan je napovedal odstop, če Putin dokaže, da Ankara sodeluje z Islamsko državo. Foto: Christian Hartmann/Reuters

Rusija se je vojaško že odzvala tako, da je svoja letala, ki letajo nad Sirijo, zaščitila z novimi protiletalskimi sistemi, ruski bombniki zdaj letajo oboroženi z raketami zrak-zrak, po poročanju tako turških kot ruskih medijev pa so tudi povečali število napadov na območje ob turški meji, kamor je strmoglavilo njihovo sestreljeno letalo. Kakor je poročala Al Džazira, je Rusija začela z letalskimi napadi pomagati tudi kurdskim upornikom v Siriji, ki jih ZDA sicer podpirajo, Turčija, ki je tudi del ameriške protiteroristične koalicije v Iraku in Siriji, pa jih razglaša za teroriste. Ti so že pregnali pripadnike Islamske države s sirskih območij ob meji s Turčijo, zdaj pa se z »zmernimi« uporniki, ki jih podpira Ankara, spopadajo za nadzor nad strateškim ozemljem severno od mesta Alepo. Putin je celo pozval svojega zaveznika, sirskega predsednika Bašarja al Asada, naj sklene zavezništvo s kurdskimi uporniki, kar pa se do zdaj po informacijah te arabske televizije, »vsaj formalno, še ni zgodilo«.

Ruski premier Dmitrij Medvedjev je danes tudi uradno podpisal ukaz o uvedbi sankcij proti Turčiji, ki so jih bili obelodanili že v ponedeljek. Z novim letom Turčija v Rusijo ne bo smela več izvažati sadja, zelenjave, mesa, mleka in mlečnih izdelkov, ukinili bodo brezvizni režim med državama in prepovedali zaposlovanje turških državljanov. Moskva se prav tako odpoveduje sporazumu o znanstveno-tehničnem sodelovanju med državama, grozijo pa tudi, da bodo prekinili univerzitetne in akademske stike. V ministrstvu za šolstvo in znanost zagotavljajo, da to ne bo imelo vpliva na 1030 turških študentov, ki se izobražujejo na 123 ruskih fakultetah, pač pa so sporočili, da se bo nekaj manj kot 100 ruskih študentov, ki sodelujejo v programu akademske izmenjave med državama, moralo že zelo kmalu vrniti domov.

Turčija se na ruske sankcije uradno še ni odzvala, pač pa so »neuradne« odzive že doživeli ruski ladjarji, katerih plovila morajo zdaj dlje čakati na prehod skozi ožini Bospor in Dardanele. Tako turški kot ruski mediji so poročali, da je prišlo v ponedeljek do »napete situacije«, ko se je 133-metrska transportna ladja ruske vojne mornarice Jauza vračala iz Egejskega v Črno morje in se znašla z »oči v oči« s turško podmornico. Ruski agenciji RIA novosti so neimenovani ruski vojaški viri zatrdili, da ni nikakršnih težav pri prehodu ruskih vojaških ladij skozi ožino, zaradi gostega prometa pa to bližnje srečanje ni bilo nič nenavadnega. Tudi amaterski video posnetki, ki so se pojavili na spletu, pričajo, da sta se plovili zgolj srečali in da se ni pripetilo čisto nič grozljivega.