Tiskane izdaje
Nepričakovano bo glavna tema jutrišnjega rednega zasedanja obrambnih ministrov zavezništva ruska vloga v Siriji in dvakratna kršitev turškega zračnega prostora.
Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg meni, da sta bila dva preleta ruskih bojnih letal konec tedna nad zavezniško Turčijo blizu sirske meje namerna. To da ni bila pomota, saj sta oba preleta trajala več kot le nekaj sekund. Poleg tega iz Moskve še niso dobili prepričljivega pojasnila ravnanja. Stoltenberg ni hotel komentirati informacij, da je rusko letalo na radarju označilo turško letalo kot cilj za napad.
Napadi kot »čiščenje terena«
Ker bi incidenti in nesreče lahko povzročili nevarne situacije, se po Stoltenbergovem mnenju ne bi smeli ponavljati. »Pričakujemo, da se bo Rusija vedla odgovorno,« je ocenil visok diplomat v zavezništvu. V Natu sicer zahtevajo popolno pojasnitev dogajanja, povezanega s kršitvami zračnega prostora. Turško mejo s Sirijo od začetka leta 2013 v operacije Aktivna ograja varujejo zavezniški sistemi patriot. Razlog za njihovo namestitev so bili sirski izstrelki, ki so prileteli na turško ozemlje.
Zavezništvo je kritično tudi do ruskih napadov na sirskem ozemlju. Stoltenberg je izrazil bojazen, da ruska letala napadajo predvsem sirsko opozicijo. Opažajo veliko kopičenje ruskih vojaških enot v Siriji - ne samo mornarice, letalstva in zračne obrambe, ampak tudi kopenskih enot v letalski bazi. Po Stoltenbergovem mnenju bi morali vzpostaviti sistem komunikacije, ki bi na območju nad Sirijo, na katerem se srečujejo ruska letala in letala Natovih članic, ki delujejo v koaliciji proti Islamski državi, vzpostavili način komunikacije za izogibanje incidentom.
Ruska intervencija je tudi v navzkrižju s turškimi željami, da bi v obmejnem pasu na severu Sirije vzpostavili varno cono, v katero bi se lahko zatekli begunci. V zavezništvu se sliši, da so ruski napadi v tej regiji videti kot »čiščenje terena«. Po drugi strani je želja turškega predsednika po coni prepovedanih letov na sirskem severu omenjena v pogovorih turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana v pogovorih z voditelji EU, obravnavana kot nerealna Koalicija voljnih, ki ukrepa proti Islamski državi z zračnimi napadi, se menda noče odreči manevrskemu prostoru.
V EU so v komentiranju ruskih napadov bolj zadržani. Predsednik evropskega sveta Donald Tusk se je strinjal z Erdoğanom, da »rešitve v Siriji ne bo z Rusijo, ki v povezavi z Bašarjem al Asadom bombardira legitimne opozicijske sile«. Turek je Tuska opozoril, da bi zmaga Asadovega režima s pomočjo Rusije in Irana sprožila naslednji val migracij. Po turških ocenah bi iz Alepa in njegove okolice lahko prišli še trije milijoni beguncev. V Bruslju že tako vidijo Turčijo kot ključno državo, ki bi lahko pomagala pri varovanju zunanje meje EU in blažitvi begunske krize.
Pomoč Libanonu, Jordaniji, Iraku
Erdoğan je v Bruslju dobil na mizo evropski akcijski načrt - seznam želja predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja. Predvidenih je do milijardo evrov pomoči Turčiji za preskrbo beguncev. Da bi zmanjšali pritisk in odvrnili begunce s poti v Turčijo, v kateri jih je že več 2,2 milijona, bo Bruselj povečal pomoč Libanonu, Jordaniji, Iraku. Podprl bo programe in sheme za preseljevanje beguncev, ki bi jim lahko omogočili, da bi urejeno vstopali iz Turčije v EU. Vzpostavljanje sistema preseljevanja beguncev na evropski ravni bi pospešili.
Od Ankare pričakujejo, da bo migrante registrirala in preskrbela s primernimi dokumenti. Povečala naj bi tudi integracijo beguncev v turško družbo - z odprtjem trga dela in javnih storitev, vključno s šolstvom in zdravstvom. S sofinanciranjem EU naj bi odprli šest centrov za sprejem beguncev. Preprečevanje nezakonitih migracij v sodelovanju EU in Turčije naj bi temeljilo na procesu liberalizacije vizumskega režima in sporazuma o vračanju oseb. Bruselj bo podpiral sodelovanje med Turčijo in članicami EU pri vračanju nezakonitih migrantov v njihove domovine.
Kaj bi v zameno rad varuh meje
Turčija naj bi še povečala zmogljivosti obalne straže pri nadzoru meje in sodelovanju z grškimi kolegi. Postopki vračanja nezakonitih migrantov, ki ne potrebujejo mednarodne zaščite in so v Bolgarijo, Grčijo ali Romunijo prišli iz Turčije, naj bi pospešili in bolje koordinirali. Od Ankare pričakujejo poostritev vizumskih zahtev do držav, ki bi lahko bile vir preseljevanja v Turčijo in EU. Okrepila naj bi tudi bitko proti kriminalnim omrežjem, vpletenih v tihotapljenje migrantov.
Da bi Erdoğan postal voljan varuh zunanje meje EU, bo moral v zameno dobiti protistoritve. Gotovo pričakuje popuščanje pri ciprskem vprašanju, razumevanje za turško vlogo v Siriji in hitrejšo liberalizacijo vizumskega režima. Juncker bi Turčijo uvrstila na seznam varnih držav. Tak status lahko dobi država, ki spoštuje temeljne pravice in kjer nikogar politično ne preganjajo. Erdoğan v Bruslju ni slišal nobene kritike svojega ravnanja s Kurdi. Še več, jasno je izrazil pričakovanje, da Evropa nedvoumno obravnava PKK kot teroristično organizacijo.
