Tiskane izdaje
Danes je po več kot petih letih Rusijo spet obiskal prvi mož britanske diplomacije. Pogovor med Borisom Johnsonom in njegovim ruskim kolegom Sergejem Lavrovom ni dolgo trajal. Po njem sta oba zunanja ministra zagotovila, da hočeta izboljšati slabe odnose med državama, pred kamerami pa v duhovitem dialogu dokazala, da ju čaka še dolga in naporna pot.
»Borisu tako zaupam, da mu pravim kar ‘Baris’ [kakor v Rusiji izgovarjajo to rusko ime],« je po srečanju povedal ruski zunanji minister. Njegov britanski kolega, ki je gostitelja tudi vztrajno klical »Sergej«, pa je izjavil, da je velik rusofil in prvi britanski zunanji minister s tem ruskim imenom, po njem pa da med njimi najbrž še dolgo ne bo nobenega Borisa več. Tudi sam je pohvalil odnose s svojim ruskim kolegom, ki da so boljši, kakor so bili med Winstonom Churchillom in Stalinom v času teheranske konference. Duhovitost ministrov ni prikrila tega, kar sta tudi sama priznala: da so odnosi med državama zelo slabi. Pohvalila sta le znanstveno in kulturno sodelovanje, trgovinsko menjavo, ki se veča kljub zahodnim sankcijam proti Rusiji. Slednje je britanski gost ponazoril z izjavo: »Kolikor je meni znano, je bilo letos v Rusiji prodano 300 avtomobilov znamke Bentley. Dvomim sicer, da so jih kupili uslužbenci ruskega zunanjega ministrstva, a vseeno …«
Za neposredne pogovore
Johnson, ki je pred kratkim potožil, da je Rusija zdaj do njegove države bolj sovražna kot kadarkoli po zlomu Sovjetske zveze, je po srečanju povedal, da je med njim sprožil tudi vprašanja, ki zaskrbljujejo London: ukrajinsko krizo, zahodni Balkan, ruske dejavnosti v kibernetskem prostranstvu, pravice LGBT skupnosti v Čečeniji… Gostitelj je odvrnil, da se ne more spomniti nikakršne ruske agresije do Britanije, pač pa je nadvse sovražne izjave proti ruskemu »režimu« in »agresorju« mogoče slišati iz Londona. Še pred začetkom pogovorov je Lavrov gostu predlagal, da se o spornih zadevah raje začnejo predstavniki obeh držav pogovarjati neposredno, ne pa »prek mikrofonov«.
Na Johnsonovo izjavo, da je bila s krimskimi dogodki prvič po letu 1945 okrnjena suverenost Ukrajine, je Lavrov opozoril, da je bil na tem polotoku izveden referendum, vse ostalo pa da je propaganda »naših ukrajinskih sosedov in sponzorjev kijevskega režima«. Gosta je spomnil, da je bila prvič po drugi svetovni vojni suverenost kake države okrnjena v primeru Jugoslavije, ko so to razrušili, neka pokrajina z imenom Kosovo pa se je osamosvojila brez vsakega referenduma. »Krim je bil nekaj povsem drugega,« je izjavil Lavrov, medtem ko je Johnson zmajeval z glavo.
Ruski hekerski posegi
Najbolj zanimiva je bila njuna razprava o zahodnih obtožbah, da se Rusija ni vmešavala le v ameriške predsedniške volitve, ampak da njeni hekerji trudijo »prodreti« v notranje zadeve številnih zahodnih držav. Lavrov je ponovil, da doslej ni nihče pokazal prav nobenih dokazov o tem, razen tistih, da so nekateri »za štiri kopejke kupili neko reklamo v socialnih omrežjih«. Če bi ti dokazi bili, bi glede na njegovo dobro poznavanje ameriškega sistema v enem letu kongresnih zaslišanj vsekakor vsaj kak že pricurljal v javnost. Podobno nesmiselne so po Lavrovih besedah obtožbe o ruskem vmešavanju v volitve v kaki Franciji ali Nemčiji, pač pa je bilo dokazano, da so ameriški obveščevalci prisluškovali nemški kanclerki Angeli Merkel, pa se je to vsem zdelo nekaj povsem normalnega. »To ste vse zmislili, zdaj pa ste talci tega in se težko izvlečete iz teh ograj, ki ste si jih postavili,« je bil oster ruski zunanji minister. »Še Boris je rekel, da ni dokazov za rusko vmešavanje v brexit,« je dodal Lavrov. »Rekel sem za ‘uspešno rusko vmešavanje’,« ga je popravil Johnson. »Zdaj se boji, da bo njegov ugled omajan, če mi ne nasprotuje,« mu je odvrnil gostitelj. »Za tvoj ugled me skrbi, Sergej,« mu ni ostal dolžen gost.
Ko so Johnsona novinarji vprašali, če je poslušal nasvete laburističnega poslanca Chrisa Bryanta in pustil doma mobilni telefon, sicer mu ga bodo v Moskvi spremenili v prisluškovalno napravo, je ta odvrnil, da gostiteljem tako zaupa, da je Lavrovu pred srečanjem celo predal svoj plašč, ne da bi pred tem izpraznil žepe. »Nič ni bilo v njih,« je ruski minister povsem resno zaključil tiskovno konferenco. »Torej ste mi med tem že preiskali žepe?« je odvrnil Johnson, ki ga je plašč še čakal v garderobi.
