Tiskane izdaje
Bruselj − Čeprav je ugotovitev, da se Turčija s svojim ravnanjem vse bolj oddaljuje od EU, postala splošno sprejeto dejstvo, bo evropska politika še vztrajala pri vsaj navideznem nadaljevanju pogajanj o polnopravnem članstvu.
Evropski parlament se bo na današnjem zasedanju odločil za simbolično potezo, resolucijo, v kateri ne bo le ostro obsodil represivnih ukrepov po spodletelem vojaškem udaru, ampak tudi pozval države članice in evropsko komisijo k zamrznitvi pristopnih pogajanj z Ankaro. Ugotavljajo, da Turčija krši temeljne vrednote EU: spoštovanje človekovega dostojanstva, pravno državo, človekove pravice. Nezavezujoča resolucija veleva, da bodo pogajanja zamrznjena, dokler se Turčija ne vrne na pot spoštovanja pravne države in človekovih pravic.
Erdoğan: Resolucija brez vrednosti
Med evropskimi parlamentarci je razširjeno prepričanje, da se Turčija pod predsednikom Recepom Tayyipom Erdoğanom razvija v diktaturo: z obračuni s kritičnim tiskom, preganjanjem opozicije, prepovedjo delovanja več sto nevladnih organizacij ... Predstavniki oblasti v Ankari se s parlamentarno poročevalko za Turčijo Kati Piri sploh niso hoteli sestati. A niti Pirijeva si ne ustvarja iluzij, da bo resolucija vplivala na Erdoğana. »Avtokrat z Bosporja« je že tako sporočil, da je zanje glasovanje o resoluciji brez vsakršne vrednosti.
Pirijeva je prepričana, da nadaljevanje pogajanj res ni smotrno, saj strani popolnoma različno razumeta pravno državo in demokracijo. Namesto pogajanj bi morali voditi dialog. A pozivi parlamentarcev najbrž ne bodo dovolj: prekinitev pogajanj ni pričakovana. Na zasedanju zunanjih ministrov EU prejšnji teden je le vodja avstrijske diplomacije Sebastian Kurz odločno zahteval tak korak, češ da pogajanja niso več smiselna, a med zunanjimi ministri je prevladovalo prepričanje, da bi morali pustiti vrata odprta.
Tudi zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini je v evropskem parlamentu opozorila, da bi s končanjem pogajanj EU ostala brez kanala za dialog in vpliv na Turčijo. Pogajanja, ki so se začela pred več kot desetimi leti, so že ves čas v znamenju pretvarjanja. Nemška kanclerka Angela Merkel je, denimo, od začetka prepričana, da bi bilo za Turčijo boljše nekakšno privilegirano partnerstvo z EU kot polnopravno članstvo.
Pravega napredka v pogajanjih že tako ni bilo. Od 35 pogajalskih poglavij so do zdaj zaprli le tisto o znanosti in raziskavah. Več poglavij blokirata celotna EU in tudi sam Ciper, ker Ankara ne spoštuje zavez. Med migracijsko krizo je Unija kot protiuslugo za turško sodelovanje pri ustavljanju begunskega toka čez Egejsko morje odprla dve pogajalski poglavji: gospodarska in denarna politika ter finančne in proračunske določbe. Unija ima vsaj eno rdečo črto, ki je Erdoğan ne bi smel prestopiti: ponovna uvedba smrtne kazni bi pomenila konec pogajalskega procesa.
