Tiskane izdaje
Nekdanji gruzijski predsednik, zdaj pa eden od vodilnih ukrajinskih opozicijskih voditeljev Mihail Sakašvili, ki so ga v ponedeljek nasilno izgnali na Poljsko, napoveduje, da se bo kmalu spet vrnil v Ukrajino.
Da ga bodo izgnali iz Ukrajine, je 50-letni politik, ki je pred 15 leti zaslovel kot voditelj gruzijske rožnate revolucije, že večkrat napovedal. Njegovo izročitev že dlje časa zahtevajo v njegovi nekdanji državi Gruziji, toda zamaskirani neznanci, ki so ga v petek sredi belega dne prijeli v eni od kijevskih restavracij, ga niso deportirali v njegovo nekdanjo državo, kjer ga preganjajo zaradi več kaznivih dejanj, ampak so ga posadili na letalo za Varšavo, glavno mesto države, iz katere se je lani jeseni s pomočjo svojih privržencev nasilno prebil čez mejo v sosednjo Ukrajino. V Tbilisiju so že napovedali, da bodo izročitev Sakašvilija zdaj zahtevali od Poljske.
Napoved vrnitve
»Apatrid« Sakašvili, ki mu je njegov nekdanji prijatelj, ukrajinski predsednik Petro Porošenko, odvzel državljanstvo, gruzijskemu pa se je moral odpovedati, da je dobil ukrajinskega, je po pristanku v Varšavi sporočil, da so ga na Poljskem lepo sprejeli, a da se bo kmalu spet vrnil v Ukrajino, kjer že nekaj časa pripravlja protestne shode za odpoklic Porošenka. Njegovi privrženci sporočajo, da bo naslednji protest v petek ne glede na to, ali se jim bo izgnani voditelj pridružil ali ne.
Zaradi nasilne aretacije in izgona so se Sakašvilijevi podporniki začeli že v ponedeljek zvečer zbirati na ulicah ukrajinske prestolnice, kjer so bili tudi manjši spopadi s policijo. Nekdanja »princesa oranžne revolucije« Julija Timošenko, ki spet postaja ena od najbolj priljubljenih politikov v državi, se je ostro odzvala na izgon »mojega prijatelja« in Porošenka obtožila, da je bila to njegova samostojna in samovoljna odločitev. O tem pričajo tudi novice, da so Sakašvilija posadili na zasebno letalo, ki je v lasti ene od Porošenkovih tujih družb, besede Timošenkove pa je včeraj posredno potrdila tudi tiskovna predstavnica generalnega tožilstva Larisa Sargan, ki je izjavila, da je bil za njih izgon Sakašvilija popolno presenečenje. Po njenih besedah proti njemu še vedno potekajo preiskave, včeraj pa so ga čakali tudi kot pričo na procesu o množičnih pobojih tako protestnikov kot policijskih specialcev, ki so med majdanskim ljudskim uporom padli pod streli še vedno neznanih ostrostrelcev.
Pričakovali so, da bo Sakašvili na sodišču zavrgel trditve zagovornikov obtoženih specialcev, da so poboj 48 ljudi zakrivili gruzijski ostrostrelci, ki so svoje dejanje pred kratkim priznali tudi v italijanskem dokumentarnem filmu. Včeraj je eden od njih, Aleksander Revazešvili, spet razburil javnost, ker je izjavil, da je pripravljen na sodišču pod prisego priznati krivdo in ponoviti obtožbe, da sta bila februarja 2014 med morilskimi strelci tudi dva sedanja ukrajinska poslanca: Vladimir Parasjuk in Sergej Pašinski.
Saakašvilija so v ponedeljek posadili na letalo za Varšavo, glavno mesto države, iz katere se je lani jeseni s pomočjo svojih privržencev nasilno prebil čez mejo v sosednjo Ukrajino. Foto: Efrem Lukatsky/AP
Kakor je bilo pričakovati, na Zahodu, ki velja za pokrovitelja protiruskih oblasti v Kijevu, ni bilo slišati uradnih odzivov na novi ukrajinski škandal, v katerega sta vpletena dva protizahodna politika. Toda izjave tistih, ki niso (več) neposredno vključeni v aktivno politiko, pričajo, da ukrajinski oligarh, ki je postal predsednik Ukrajine, počasi izgublja mednarodno podporo. »Slabo za Ukrajino, še slabše za Gruzijo,« je izjavil Michael Carpenter, ki je bil v času prejšnjega ameriškega predsednika Baracka Obame svetovalec Pentagona za Balkan, Rusijo, Ukrajino in Evrazijo. »Lahko da ima uporaba zakona za prikrite politične namene avro legitimnosti, a to je vedno slaba politična odločitev. Sakašvili ni junak, toda to je slab zaključek,« je na svojem twitterju še zapisal sedanji izvršni direktor diplomatskega centra, ki ga je po odhodu s položaja na univerzi Penn State ustanovil prejšnji ameriški podpredsednik Joe Biden.
Nepotrebna brutalnost
V istem mediju svoje ogorčenje izrazil tudi nekdanji švedski premier in zunanji minister Carl Bildt. Po njegovih besedah je »bil že odvzem državljanstva nedvomno kratenje človekovih pravic«, »nasilna deportacija pa je vse skupaj še poslabšala«. Bildt je dodal, da se lahko s Sakšavilijem »strinjaš ali ne strinjaš, mnenja so različna, toda v vsaki demokraciji, ki spoštuje zakone, imajo celo nasprotniki pravice«. Tudi drugi mednarodni kritiki Porošenkovega prisilnega ukrepa so se izognili oceni, ali je Sakašvili dober ali slab za Ukrajino.
»Tako Ukrajinci kot Gruzijci imajo o njem zelo različna in neomajna stališča, toda nepotrebna brutalnost med njegovo aretacijo je bila odvratna in vznemirjajoča. Ne moreš nekdanjega predsednika vreči na tla in ga za lese izvleči iz restavracije sredi prelepega evropskega mesta Kijev. Tega se ne počne ne v Evropi ne v 21. stoletju,« je bil oster nekdanji ukrajinski gospodarski minister Aivaras Abromavičius, nekdanji litovski državljan, ki je bil tako kot Sakašvili del mednarodnega moštva, ki so ga bile porevolucionarne oblasti v Kijevu povabile, da jim pomaga pri gradnji nove, demokratične države.
»Brutalnost aretacije je bila nečloveška. To je eden od najhujših primerov poniževanja človekovega dostojanstva. Uporaba nepotrebne sile je jasno sporočilo, da odslej pri obravnavanju političnih nasprotnikov ne bo več nobenih omejitev, niti moralnih ne. V Ukrajino prihaja zima avtokratske vladavine,« je za spletišče ameriškega mnenjskega središča Atlantic Council izjavila ukrajinska poslanka Viktorija Vojcicka, ki prihaja iz stranke Samopomoč. To vodi priljubljeni župan Lvova Andrij Sadovi, ki poleg Timošenkove velja za najverjetnejšega naslednika čedalje bolj osamljenega predsednika države.
