Schengen: Pravilo o 15 minutah le politično sporočilo

Bruselj - Po velikonočnem kaosu na slovensko-hrvaški meji je kar nekaj znamenj, da bo v prihodnjem obdobju položaj bolj obvladljiv, a sistematičen nadzor vseh potnikov bo ostal pravilo, ki bo lahko le izjemoma opuščeno.

Evropska komisija je pripravila operativne smernice za izvajanje novosti v schengenskem zakoniku. Pri njihovi pripravi so upoštevali ugotovitve na terenu: prejšnji teden so si njeni predstavniki ogledali položaj na mejnih prehodih Gruškovje in Obrežje. Ko bo Hrvaška 27. junija dobila dostop do schengenskega informacijskega sistema (SIS), bodo samo hrvaški policisti sistematično preverjali vse potnike, ki prihajajo iz Slovenije. Slovenski policisti naj bi pri izstopu potnikov iz države opravljali le ciljane preglede (preverjanje na podlagi meril). Slovenija bo ob vstopu potnikov nadaljevala sistematične preglede vseh.

Ne bo dvojnega preverjanja

Pred uveljavitvijo tega sistema, ki bo odpravil dvojno sistematično preverjanje, naj bi bila narejena analiza tveganj. Do 27. junija, ko bo Hrvaška pristopila SIS, naj bi se usklajevali s Slovenijo o konkretnih ukrepih. Pozneje bosta državi v konicah in med poletno turistično sezono lahko izvajali zgolj ciljane preglede. To bo izjema, kakršno schengenska uredba dovoljuje v primeru nesorazmernega vpliva na promet. Državi naj bi na ravni mejnih policij uskladili, kolikšen čas čakanja na meji je lahko obravnavan kot nesorazmeren in omogoča prehod s sistematičnega preverjanja na ciljno.

Evropska komisija je pripravila še napotke glede bolj ali manj samoumevnih stvari. V konicah in med turistično sezono naj bi državi zagotovili več policistov na meji. Poleg tega naj bi se policiji obeh držav usklajevali, še zlasti med izvajanjem ciljanega nadzora. »Smernice ne uvajajo nič novega, ampak dajejo napotke, kako bolj tekoče izvajati nadzor,« je povedal državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic. V Bruslju se je na tristranskem sestanku srečal s hrvaškim kolegom Robertom Kopalom in evropskim komisarjem za notranje zadeve Dimitrisom Avramopulosom.

Usklajevanje na meji

Evropska komisija še vedno vztraja, da je nujnost sistematičnega nadzora jasno opredeljena v uredbi in ga morajo vse članice dosledno izvajati. Prehod na ciljani nadzor je dovoljen le, če varnost ne bo ogrožena. Slovenija zmanjšuje pomen izjave o upravljanju tokov potnikov na slovensko-hrvaški meji, ki je bila v Bruslju objavljena po srečanju predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja s slovenskim premierom Mirom Cerarjem in njegovim hrvaškim kolegom Andrejem Plenkovićem 29. aprila ob robu vrha EU.

V njej je bilo predvideno, da bi na mejnih prehodih prešli s sistematičnega na ciljani nadzor takoj, ko bo čakalna doba več kot petnajst minut. Po neuradnih razlagah je pravilo o 15 minutah v praksi neizvedljivo, saj so na večjih mejnih prehodih čakalne vrste praviloma daljše. Sprejeto pa je bilo na hrvaško željo. Tudi državni sekretar Šefic izjavo razume bolj kot politično sporočilo predsednika evropske komisije in dveh premierov, s katerim so želeli opozoriti, da je meja obremenjena in da bi morali nekaj narediti. Opozoril je tudi, da so kolone na mejah bile in tudi bodo, »bomo pa naredili vse, da bi bile kolone krajše, a ne v škodo varnosti«.

Hrvaška stran je po drugi strani zadovoljna z »izvajanjem politične odločitve« Cerarja, Junckerja in Plenkovića. Njihov državni sekretar Kopal je po pogovorih v Bruslju opozoril, da se čakanje včasih nekoliko podaljša in se namesto petnajst minut čaka pol ure. A vsi se menda takoj odzovejo, veliko usklajevanja poteka na ravni šefov izmen na mejnih prehodih, čeprav bi potrebovali več policistov in mejnih prehodov. Vsekakor bo po pričakovanjih Kopala položaj še boljši po 27. juniju, ko bo Hrvaška pristopila SIS.