Schengenska svoboda ostaja le pogojna

Bruselj – V času, ko predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker razglaša, da bi schengensko območje morali­ razširiti s članicami EU, ki še niso v tem območju, je vprašanje nadzora potnikov na schengenskih notranjih mejah čedalje bolj kočljiva tema.

Videti je, da bo nadzor, ki je bil vpeljan med največjo begunsko krizo leta 2015, »do nadaljnjega« ostal tudi na avstrijski meji s Slovenijo. Junckerjeva evropska komisija si je sprva začrtala cilj vrniti se k normalnemu delovanju schengna do konca leta 2016. Ni bila uspešna. Nazadnje je maja, pod pritiskom članic na čelu z Nemčijo, priporočila podaljšanje za zadnjih šest mesecev. Poleg tega je svetovala članicam, naj se raje kot za nadzor neposredno na meji – ki bi ostal zadnje sredstvo – odločijo za povečanje nadzora v notranjosti, tudi v obmejnem pasu.

Doslej so podaljševanje nadzora utemeljevali s pomanjkljivim nadzorom na zunanji meji v Grčiji, ki da ogroža delovanje schengna. Toda z novembrom v veljavnem schengenskem zakoniku ni več manevrskega prostora za takšno podaljševanje. Nemčija je že večkrat napovedala, da bi si utegnila izbrati drugo podlago. Tako kot Francija bi lahko nadaljevali nadzor s sklicevanjem na stalno teroristično grožnjo. Še več, v javnost je ušel neuradni dokument (non paper) Avstrije, Danske, Francije, Nemčije in Norveške, v katerem predlagajo možnost podaljšanja nadzora do skupno štirih let.

Spremembe schengenskega zakonika

Po veljavni ureditvi je uvedba nadzora na notranjih schengenskih mejah v primeru grožnje javnemu redu in notranji varnosti omejena na pol leta. To po mnenju predlagateljic v primeru dolgoročne teroristične grožnje ne zadošča, zato so predlagale dveletno obdobje. Nadzor do največ štirih let (doslej do dveh let) bi bil dovoljen v izrednih razmerah, povezanih s pomanjkljivim nadzorom na zunanji meji, kar vpliva na varnost. Glede na moč članic, ki predlagajo nove ukrepe, je gotovo, da bo evropska komisija uslišala njihove želje in predlagala spremembe schengenskega zakonika.

To bo predvidoma naredila do konca meseca. Tudi evropski komisar za notranje zadeve Dimitris Avramopulos, ki je sicer retorični zastavonoša zahtev po vračanju schengna v »normalo«, je po zadnjem zasedanju notranjih ministrov EU razlagal, da razume skrbi članic. Bruselj že tako opozarja na novo varnostno okolje in priznava, da schengenski zakonik ni prilagojen novim okoliščinam. Zadnje leto so se med drugim zgodili teroristični napadi v Barceloni, ­Berlinu, Turkuju.

Več držav protestira proti vpeljavi takšnega nadzora na notranjih mejah. Med najglasnejšimi je Slovenija, ki opozarja na neutemeljenost avstrijskega nadzora. Diplomati so govorili kar o »za lase privlečenih argumentih«, saj nezakoniti migranti prihajajo prek Slovenije v Avstrijo v manjšem številu kot pred begunsko krizo. Ves čas je ključna linija Nemčije. »Dokler zunanja meja ne bo dovolj varna, bo ostal nadzor na notranjih mejah,« je opozoril nemški notranji minister Thomas de Maizière. Širitev schengna v takšnih okoliščinah ne more biti tema.