Berlin – Nemški Volkswagen se je zaradi goljufanja z merjenjem izpuhov dizelskih motorjev z ameriškim pravosodnim ministrstvom pogodil še za 4,3 milijarde dolarjev kazni. Napovedani postopki proti več vodilnim menedžerjem pa kažejo, da vseh težav še ne bo konec, pa čeprav se je avtomobilski velikan iz Wolfsburga pravkar ponovno vzpel na sam avtomobilski svetovni vrh.
»Današnja akcija kaže trdno odločenost pravosodnega ministrstva za obrambo potrošnikov, varovanje našega okolja in našega finančnega sistema ter klicanje posameznikov in podjetij k odgovornost zaradi korporativnih prestopkov,« je povedala ameriška pravosodna ministrica Loretta Lynch in dodala, da postopkov še ni konec.
Kljub 4,3 milijarde dolarjev poleg več kot sedemnajstih milijard, ki so jih skupaj s hčerinsko družbo Audi že namenili poravnavi civilnih tožb, pri Volkswagnu upajo, da se bo afera zaradi goljufive programske opreme počasi vendarle začela iztekati. Res so sami še posebej perfidno goljufali, a ponovna zmaga v boju z japonsko Toyoto za največjega svetovnega proizvajalca avtomobilov kaže, da so kupci pripravljeni odpuščati. Morda tudi zato, ker vedo, da so z navajanjem izpuhov velikopotezno goljufale tudi številne druge svetovne avtomobilske družbe, pa čeprav se morda niso ubadale z zapleteno programsko opremo, ampak so samo »po starem« polepševale svoje navedbe.
Poravnava z ameriškim pravosodnim ministrstvom vključuje tudi priznanje zavajanja strank in oblasti med majem 2006 in novembrom 2015 ter poostren nadzor nad spodnjesaškim podjetjem v prihodnjih letih. Volkswagnovih glavobolov pa še ni konec, in to ne le zaradi tožb kupcev v številnih evropskih državah, kjer so prodali še veliko več dizelskih avtomobilov kot v ZDA. Sodišča in vlada predsednika Baracka Obame bolj kot drugi domačega potrošnika ščitijo pred tujimi podjetji, a se morajo po floridski aretaciji Oliverja Schmidta, ki je bil v letu 2014 in prvih mesecih 2015 odgovoren za usklajevanje z ameriškimi regulativi, se lahko zdaj tresejo tudi nekateri drugi nekdanji in morda tudi sedanji vodilni. V ZDA so preiskave že napovedali proti nekaterim menedžerjem in inženirjem, a v večini proti nekdanjim in takšnim, ki so se ukvarjali s samim razvojem goljufivega sistema ali pa bili odgovorni za nadzor nad njimi in skladanje z ameriškimi predpisi. Eden od njih je po sodnih dokumentih Volkswagnove šefe pozival, naj se »domislijo česa«, da goljufije v Kaliforniji in vseh ZDA ne bi prišle na dan.
Ni še znano, ali je bil med nagovorjenimi že upokojeni predsednik uprave Martin Winterkorn, ki še vedno dobiva tri tisoč evrov podjetniške pokojnine – na dan. Zdaj ga vabijo pred posebno preiskovalno komisijo nemškega bundestaga, da bi ugotovili, ali res ni ničesar vedel o goljufijah, kot je izjavljal pred upokojitvijo.
»Volkswagen globoko in iskreno obžaluje dejavnosti, ki so privedle do dizelske krize,« pa je sporočil novi predsednik uprave Matthias Müller, a tudi sam ni prišel na tokratni detroitski avtomobilski sejem. Tudi številni drugi vrhunski nemški menedžerji se že sprašujejo, ali so v ZDA sploh še lahko brez skrbi, vsa avtomobilska in druga industrija svetovne izvozne rekorderke pa se boji tudi morebitnih protekcionističnih ukrepov prihodnjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Ta zaradi proizvodnje v Mehiki že grozi ameriškim avtomobilskim velikanom, a so tam nastanjeni tudi številni drugi, med njimi Volkswagen, ki deluje tudi v ameriškem Tennesseeju.
Delničarji podjetja iz Wolfsburga pa so bili ta teden kljub vsemu zadovoljni, saj je prej dolgo padajoča cena delnic po razglasitvi poravnave poskočila, zagotovo tudi zaradi dejstva, da so se z 10,3 milijona prodanih avtomobilov spet povzpeli na prestol največjega svetovnega proizvajalca pred Toyoto, ki jih je prodala 10,09 milijona. Za ta rekord se morajo zahvaliti predvsem odličnim poslom na Kitajskem, kjer v veliki večini prodajajo avtomobile z bencinskimi motorji in jih zato tam afera z dizelskimi izpuhi ni prizadela. V Wolfsburgu tudi upajo, da se bodo lahko zdaj bolj kot sodnim zankam posvetili razvoju novih avtomobilov in še posebej motorjev, saj morajo tudi sami tekmovati s hitro elektrizacijo in drugimi inovacijami.