Tiskane izdaje
»Ker želimo ohraniti schengen, moramo nujno zaščititi naše skupne zunanje meje in razviti skupen evropski azilski sistem,« sta na začetku decembra v skupnem pismu evropski komisiji zapisala notranja ministra Nemčije in Francije Thomas de Maizière in Bernard Cazeneuve.
Zaradi zelo resnih problemov z begunci je bil odgovor na njuno pismo za evropske razmere neverjetno hiter. Evropska komisija je na pobudo notranjih ministrov obeh najmočnejših članic Unije že do srede decembra pripravila zakonski osnutek, ki predvideva okrepitev Frontexovih sil s 500 pripadnikov na 1000, hkrati pa še dodatno rezervo, v kateri bi bilo približno 1500 pripadnikov tako imenovanih hitrih sil. Te bi lahko v nujnih primerih že v nekaj dneh posredovale na katerem koli »kritičnem« delu evropske zunanje meje. Frontex naj bi po tem predlogu dobil tudi večja pooblastila, tako da bi smel po dogovoru osemindvajseterice v določenih primerih na najbolj kritičnih odsekih zunanjih evropskih mejah posredovati tudi samostojno in celo proti volji prizadete članice.
Šefi držav in vlad so med letošnjim zadnjim vrhom EU pred tednom dni po hitrem postopku obravnavali predlog evropske komisije, ga sprejeli in se dogovorili, naj se članice o njem uskladijo in ga sprejmejo najkasneje do konca junija, ko se bo končalo nizozemsko predsedovanje skupnosti. Čeprav še ni jasno, kako zelo bodo članice sploh pripravljene povečati pristojnosti Frontexa in te spremembe tudi finančno podpreti, se je te dni že oglasil tudi šef Frontexa, Francoz Fabrice Leggeri, ki od januarja letos vodi evropsko agencijo za zaščito zunanjih meja s sedežem v Varšavi. V intervjujih za več evropskih časopisov je povedal, kako si v Frontexu predstavljajo učinkovitejši nadzor zunanjih meja.
Večja neodvisnost agencije
Po Leggerijevih besedah agencija ne bo potrebovala samo več osebja in denarja, ampak bo v vsakem primeru nujno treba okrepiti tudi njeno neodvisnost in pristojnosti za samostojno ukrepanje, pri tem pa izdatno investirati zlasti čim bolj učinkovit nadzor meja iz zraka. Če se bodo članice EU do julija prihodnje leto odločile podpreti predlagane spremembe, ki jih je pripravila evropska komisija, in z njimi povezane nove proračunske izdatke, bo treba »dodatna sredstva v sistem investirati tako, da bomo dobili čim boljši mejni menedžment, ki ga nujno potrebujemo«, je Leggeri dejal za nemški dnevnik Die Welt. Pri tem bodo ključne investicije v učinkovitejši in samostojnejši zračni nadzor meja, kjer je Frontex za zdaj povsem odvisen od podpore posameznih članic Unije.
Agencija bi torej v prihodnje morala biti tehnično tako usposobljena in podprta z ustreznim mandatom, da bi lahko posnetke in vse potrebne informacije, ki jih potrebuje za nadzor meja, dobivala iz prve, torej iz lastne roke, ne pa da je pri svojem delu odvisna od vsake posamezne članice. To naj bi bilo po Leggerijevih besedah »ključno predvsem v primerih, ko ena članica EU prosi za podporo in pomoč, druge pa nimajo na voljo dodatnih sredstev«. Bolgarija je bila tako pred kratkim prisiljena kupiti lastne kamere za nadzor meje.
Tudi proti volji članice
Ustrezna usposobljenost, predvsem pa samostojnost in tudi tehnična opremljenost Frontexa, da lahko v lastni režiji zaščiti določen del zunanje evropske meje, bi bila seveda še posebno nujna v primerih, ko bi bilo treba poseg izvesti proti volji vlade določene članice - ker bi bil sicer skupni notranji schengenski prostor brez meja preveč ogrožen. Ta del predloga evropske komisije je še vedno najbolj sporen, kajti članice so vse po vrsti izjemno občutljive, kadar je govor o izgubi suverenosti nad lastnim ozemljem in pripadajočimi mejami. Kljub temu pa Leggeri vnaprej opozarja, da bi morala imeti evropska komisija, če se bo EU res odločila za tak nov način nadzora zunanjih meja in samostojnejše ukrepanje Frontexa, v ekstremnih primerih vso pravico »vsiliti svojo voljo v skladu s tistimi eksekutivnimi pristojnostmi, ki naj bi ji pripadale po veljavnih evropskih sporazumih«. Vseeno pa se je po besedah šefa Frontexa treba zavedati, da s še tako dobrim in učinkovitim nadzorom zunanjih meja Evropska unija ne bo zmogla rešiti vseh svojih problemov z begunci in nezakonitimi migranti. Načrtovana okrepitev Frontexa in razširitev njegovih pristojnosti je samo eden izmed potrebnih korakov in »dober začetek«. Kajti za ustrezno dolgoročno rešitev problemov se bo prej ali slej nujno lotiti odpravljanja vzrokov, ki sprožajo tako množične, nenačrtovane in vse težje obvladljive migracije.
