Tiskane izdaje
Romunski premier Victor Ponta z odstopom s položaja ni zadovoljil na tisoče ljudi, ki so zahtevali njegovo glavo zaradi nedavnega smrtonosnega požara v klubu Colectiv v Bukarešti. Protestniki zahtevajo tudi predčasne volitve in nadaljnje politične reforme.
Več kot 30.000 protestnikov se je zgrnilo na ulice v Bukarešti, Cluju, Temišvaru in Consţanti, ker jim je prekipelo zaradi korupcije oblasti. Po njihovem je korupcija kriva tudi za slab varnostni nadzor, ki je povzročil tragedijo v nočnem klubu Colectiv v Bukarešti in zahteval 32 življenj. Prvi dan protestov so demonstranti zahtevali tudi odstop notranjega ministra Gabriela Opree in Cristiana Popescuja Piedoneja, župana okrožja Bukarešte, kjer se je zgodil požar, z odstopom Ponte pa se je poslovila celotna vlada.
Romunski predsednik Klaus Iohannis se je po tragediji, ki je pretresla državo, zavzel za temeljne spremembe v romunski družbi, ki jo razjeda korupcija. Poudaril je, da v državi ne smejo več tolerirati nesposobnosti oblasti, neučinkovitosti institucij in dopustiti, da se korupcija razvije do točke, na kateri ubija. Da so do grla siti skorumpiranih politikov, so volivci pokazali že novembra lani, ko so za predsednika države izvolili župana mesta Sibiu in borca proti korupciji Iohannisa. Romunski predsednik je za začasnega premiera imenoval ministra za izobraževanje Sorina Cîmpeanuja. Iohannis se bo pogovoril s parlamentarnimi strankami glede imenovanja naslednika Ponte, pred oblikovanjem nove vlade pa se bo sestal s protestniki.
Parlament je ustavil preiskavo zoper premiera
Ponta je zahtevo protestnikov, naj za tragedijo odgovarjajo tudi tisti na višjih položajih in ne le lastniki kluba, označil za legitimno. Vlada je po požaru sprejela zaostreno protipožarno zakonodajo za vse lokale, po kateri bodo inšpektorji lahko nemudoma zaprli lokale, v katerih bo ogrožena varnost gostov. Priprli so lastnika in solastnika kluba Colectiv ter uvedli preiskavo proti mestni upravi.
Bivši premier Adrian Năstase je leta 2001 prepričal Ponto, da se poda v politične vode. Na čelu romunskih socialdemokratov je bil od leta 2010, na položaju premiera pa od leta 2012, po izglasovani nezaupnici vladi pod vodstvom Mihaia Răzvana Ungureanuja. Javnosti se je sprva priljubil tudi zaradi nasprotovanja bivšemu predsedniku Traianu Băsescuju, ki ga številni Romuni niso marali zaradi avtoritativnega vodenja, tako opozicija kot Iohannis pa sta že večkrat zahtevala njegov odstop.
Ponta je konec septembra kljub sodnemu procesu zaradi korupcije preživel glasovanje o nezaupnici v parlamentu. Romunski parlament, v katerem ima Pontova levosredinska Socialdemokratska stranka večino, je junija zavrnil tudi zahtevo, da bi Ponti odvzeli imuniteto.
Sojenje se je vseeno začelo, obtožnica pa se nanaša na čas med letoma 2007 in 2011, ko naj bi Ponta kot odvetnik svetoval dvema državnima energetskima podjetjema. Iz odvetniške pisarne svojega političnega zaveznika in poslanca Dana Șove naj bi za dejavnosti, ki jih dejansko sploh ni opravil, na podlagi lažnih računov po obrokih prejel približno 55.000 evrov. Ponta zavrača vse očitke, v zgodovino pa se bo zapisal kot prvi romunski premier, proti kateremu je potekal sodni proces v času premierskega mandata.
Kaznovanje skorumpiranih bogatašev in vplivnežev
Premier ni odstopil že prej tudi zato, ker je temu nasprotovala njegova stranka. Predsednik države ga ni mogel odstaviti, ker bi bilo to v nasprotju z zakonodajo. Čeprav je obtožen ponarejanja, pranja denarja in davčnih utaj, so to dogodki iz časa, ko Ponta še ni bil predsednik vlade. Pod drobnogledom pravosodja se je znašla tudi premierova družina. Pontova sestra in svak sta osumljena, da sta prek svojega podjetja odtujila 7,8 milijona levov evropskih sredstev in davčno utajila 2,5 milijona levov.
V Romuniji se je končalo obdobje, ko so jo skorumpirani bogataši in vplivneži odnesli brez kazni. Državni protikorupcijski urad (DNA) je zaradi korupcije lani vložil rekordnih 1167 obtožnic. Nekdanji ministrici za turizem in zaupnici bivšega predsednika Eleni Udrea je tako državno tožilstvo očitalo, da je v času, ko je bila ministrica, zahtevala in dobila podkupnino v višini pol milijona evrov. Zaradi obtožb o korupciji je moral odstopiti sodnik romunskega ustavnega sodišča Toni Grebla, zaradi obtožb o utaji davkov in pranju denarja pa je končal za zapahi medijski mogotec Adrian Sârbu. Prvi večji znak, da so se časi v Romuniji končno spremenili, je bila obsodba nekdanjega premiera in Pontovega političnega mentorja Năstaseja za korupcijo leta 2012.
Politična analitičarka Alina Mungiu-Pippidi je ocenila, da delovanje DNA kaže, da je država skorumpiran mafijski sistem s centri moči, kjer so ministrski in tožilski stolčki prodani, voditelji pa namenijo del podkupnin svojim strankam. Po njenem je sedanja oblast s predsednikom iz vrst socialistov in socialdemokrati kot največjo parlamentarno stranko ključ do izkoreninjenja korupcije. Sklenila je s pojasnilom, da zgolj uresničevanje zakonodaje ne more zmanjšati vpliva glavnih igralcev in plenilcev državnega premoženja, če je oblast v rokah ene same stranke.
