Škotska odloča o samostojnosti

Združeno kraljestvo se tristo let po ustanovitvi spopada z eno največjih groženj svojemu obstoju.

Objavljeno
17. september 2014 22.07
Jure Kosec, zunanja politika
Jure Kosec, zunanja politika

London – Škotski volivci bodo danes na referendumu odločali o prihodnosti svojega naroda. Kljub temu da zadnje javnomnenjske raziskave kažejo na zmago nasprotnikov škotske odcepitve, bo izid najverjetneje tesen. Veliko manj ugibanj je povezanih s posledicami glasovanja o samostojnosti, za katere je popolnoma jasno, da bodo velike.

Britanci bodo jutri stopili v novo politično realnost. Ali bodo to storili kot ena skupna država ali kot dve entiteti v nastajanju, bo odvisno od izbire volivcev.

Obe strani sta zadnji dan kampanje izkoristili za prepričevanje tistih volivcev, ki se vse do zadnjega niso odločili, komu bodo zaupali svoj glas. Javnomnenjske raziskave, ki so jih pred dnevom odločitve objavili trije britanski časniki, napovedujejo padec referenduma. Rezultati analiz, ki so jih za Daily Telegraph, Scotsman in Daily Mail opravile tri različne agencije, kažejo, da bo končno razmerje oddanih glasov 52 odstotkov proti 48 v prid nasprotnikom samostojnosti. A napovedovanje izida je zelo nehvaležno, opozarjajo analitiki, saj ankete temeljijo na vzorcih, ki se uporabljajo pri merjenju volitev.

Združeno kraljestvo se tristo let po ustanovitvi spopada z eno največjih groženj svojemu obstoju. Škotska odcepitev bi utegnila sprožiti niz negativnih političnih, gospodarskih in socialnih posledic ter ohladiti odnose med predstavniki štirih narodov. Morebiten razpad Združenega kraljestva utegne imeti resne posledice tudi za položaj države v mednarodni skupnosti.

Podporniki samostojnosti vztrajajo, da so vse skrbi odveč in da Škotsko, če bo referendum uspešen, čaka svetla prihodnost. Nasprotniki pa svarijo, da so tveganja, povezana z odcepitvijo, preprosto prevelika. Škotom namesto samostojnosti ponujajo veliko večjo avtonomijo pri sprejemanju odločitev. Zaveza prvakov treh največjih britanskih parlamentarnih strank, da bodo podprli prenos nekaterih moči iz Londona v Edinburg, je sicer sprožila oster odziv predvsem med člani največje vladne stranke. A država se po napovedih politikov in pravnih strokovnjakov tudi v primeru padca referenduma ne bo mogla izogniti obsežnim ustavnim spremembam in redefiniranju odnosov med Škotsko in drugimi deli britanske unije.

Na volišča, ki bodo odprta danes do 23. ure po našem času, bo po napovedih odšla večina volilnih upravičencev. Prvi neuradni izidi referenduma bodo znani jutri zjutraj.

Kaj bo Veliki Britaniji prinesel današnji dan

Nesoglasja v vladajoči­ konservativni stranki so dan pred odprtjem volišč kazala obrise­ nastajajoče politične krize in najverjetnejše prve žrtve morebitnega uspeha referenduma o škotski samostojnosti. Britanski premier David Cameron se je v pogovorih za medije moral braniti pred očitki nekaterih članov lastne stranke, da ni storil dovolj za preprečitev morebitnega razpada države in da je Škotom v izteku kampanje obljubil preveč.

Referendumska kampanja je bila živahna in nepredvidljiva do zadnjega dne. Medtem ko sta obe strani še vedno nagovarjali skoraj pol milijona volivcev, ki se do včeraj niso odločili, ali bodo glasovali za odcepitev Škotske od Združenega kraljestva ali za ohranitev skupne države, se je pozornost britanske politike počasi preusmerjala na dan po referendumu in prve politične posledice izida, ki bi lahko po 300 letih prinesel razpad Združenega kraljestva.

O vprašanjih, ki zadevajo trenutno politično stabilnost, se v času kampanje skoraj ni govorilo. Obe strani sta bili osredotočeni zlasti na gospodarske in socialne posledice škotske samostojnosti. Razprave o političnih posledicah so se nanašale zlasti na spreminjajoče se razmerje strankarske moči, ki bi se v primeru odcepitve severa države močno prevesilo v prid britanske desnice.

Konservativna stranka bi po pričakovanjih povečala število sedežev v britanskem parlamentu, skok podpore bi zaznala tudi evroskeptična stranka neodvisnosti UKIP. Največjo škodo bi utrpeli laburisti, ki na Škotskem že dolgo veljajo za najmočnejšo politično silo. O tem zgovorno priča naslednji podatek: od 59 škotskih predstavnikov v britanskem parlamentu jih je kar 40 članov največje opozicijske stranke.

Premierova usoda

Prvaki treh največjih parlamentarnih strank so v torek v posebni zavezi Škotom obljubili več moči pri odločanju o pomembnih zadevah, ki zadevajo davčno politiko in delitev proračunskih sredstev. Premier Cameron, njegov namestnik Nick Clegg in vodja opozicije Ed Miliband so se med drugim zavezali, da bodo vse tri stranke ohranile in še naprej upoštevale tako imenovano Barnettovo formulo, po kateri vlada v Londonu določa višino financiranja, ki ga prejmejo Škotska, Wales in Severna Irska. Zaveza je sprožila oster odziv zlasti med člani največje vladne stranke, ki so opozorili na problematičnost nekaterih obljub, pod katere se je podpisal njihov predsednik.

Cameron je bil namreč še ob izvolitvi leta 2010 prepričan, da se Barnettova formula, ki Škotski dovoljuje, da porabi za 1600 funtov ali 19 odstotkov več javnih sredstev na prebivalca od Anglije, »približuje koncu svoje življenjske dobe«.

Nekateri konservativni poslanci so v pogovorih za britanske medije potrdili, da Camerona zagotovo čaka glasovanje o nezaupnici, če se Škotska na referendumu odloči oditi svojo pot. Med razlogi so navedli ne le klavrn potek kampanje, ampak tudi Cameronovo odločitev, da se bo podpisal pod izjavo, ki je veliko članov stranke ne podpira, in da bo Škotom obljubil nekaj, za kar konservativni poslanci v parlamentu ne bodo glasovali. Kritike poslancev so opozorile na dejstvo, da gre pri izjavi za politično obljubo s strani prvakov političnih strank. Izjava v nobenem primeru ne pomeni, da bo spremembe, o katerih pišejo Cameron, Clegg in Miliband, potrdil tudi britanski hram demokracije.

Premier Cameron je v pogovoru za londonski Times vztrajal, da ne obžaluje nobene odločitve, ki jo je v času mandata sprejel v povezavi z referendumom o škotski samostojnosti. Dejal je, da je imel prav, ko se je odločil, da Škotom poleg glasovanja o odcepitvi in ohranitvi skupne države ne ponudi še tretje možnosti - večje avtonomije. »Postavljen sem bil pred izbiro: lahko omogočim razpis referenduma, ki bo zakonit, jasen in pošten, ali pa potisnem glavo v pesek in prepovem glasovanje. Verjamem, da bi bili danes bistveno bližje Škotski neodvisnosti, če bi se odločil za drugo možnost.«

Vladni viri so medtem zanikali namigovanje, da bi Michael Gove, minister in eden od vodilnih obrazov konservativcev, v zadnjih dneh moral preverjati Cameronovo podporo med člani stranke.