Škotska: presenečanja in zasuki v strukturi podpore odcepitvi

Število volivk, ki je podpiralo neodvisnost, je v mesecu dni naraslo za 14 odstotnih točk na skoraj polovico volilnega telesa.

Objavljeno
18. september 2014 19.04
Jure Kosec, zunanja politika
Jure Kosec, zunanja politika
Oba tabora, ki bosta vse do zjutraj čakala prve neuradne izide referenduma o škotski samostojnosti, sta med kampanjo nagovarjala različne skupine prebivalstva, še posebno pa tiste, za katere sta bila že vnaprej prepričana, da ju lahko v primeru tesnega izida potisnejo preko 50-odstotnega praga.

Čeprav bodo rezultati referenduma znani šele jutri, se zdi, da so glasovi, vsaj ko gre za vprašanje strukture volilnega telesa, že dolgo razdeljeni. Takšen vtis so vse do zadnjega dne kampanje dajale tako javnomnenjske ankete kot odločitve, ki so jih pri nagovarjanju volivcev zagovarjali strategi z obeh strani.

Kampanja se je v zgodnji fazi osredotočila zlasti na mlade, še posebno na tiste, za katere je bil današnji referendum prva priložnost za uresničevanje volilne pravice, 16- in 17-letnike, ki so iz šolskih klopi odhajali na volišča, da bi soodločali o svoji prihodnosti. V sklepni fazi se je pozornost z mlajših generacij preusmerila na predstavnice ženskega spola, ki so sprva v veliki večini nasprotovale samostojnosti in negotovim posledicam, ki bi jih lahko ta imela za škotsko družbo. Toda bolj ko se je bližal dan odločitve, večje je bilo število tistih žensk, ki so bile pripravljene sprejeti ekonomsko tveganje in podpreti vzpostavitev samostojne in neodvisne države.

Vse do zadnjega dne kampanje se je za neodločene izrekalo kakih pol milijona škotskih volivcev, ki so bili po pričakovanjih deležni tudi največje pozornosti politikov na obeh straneh. Nacionalisti so se na spremembe razpoloženja znotraj volilnega telesa odzivali najbolje. Rezultati raziskave o škotskem javnem mnenju, ki jo vsako leto objavi NatCen, največji neodvisni britanski inštitut za raziskave družbenih vprašanj, so v začetku spomladi pokazali, da je o vprašanju samostojnosti neodločena kar ena tretjina volivk. Podatki, da je razpoloženje med mladimi volivci bistveno bolj naklonjeno odcepitvi Škotske od Združenega kraljestva, so Škotsko narodno stranko spodbudili, da svojo pozornost preusmeri k tisti demografski kategoriji, za katero se je marsikomu od njihovih članov in privržencev zdelo, da je že zdavnaj izgubljena.

Ženski glas

Med referendumsko kampanjo, ki je trajala več kot dve leti in je bila ena najdaljših v zgodovini britanske politike, so analitiki zabeležili več odmevnih presenečenj in pomembnih zasukov. Zadnji, najvidnejši se je zgodil pred dobrim tednom dni, ko so zagovorniki samostojnosti v javnomnenjskih anketah prvič, sicer za razmeroma kratek čas, prehiteli nasprotni tabor in z vso samozavestjo ugotovili, da referendumska tekma še zdaleč ni odločena. Kdor si je podrobneje ogledal rezultate odmevne ankete, je poleg razdelitve razdelitve glasov lahko odkril še eno šokantno podrobnost. Število žensk, ki je podpiralo neodvisnost, je v mesecu dni naraslo za neverjetnih 14 odstotnih točk na nekaj manj kot polovico volilnega telesa in tako praktično povsem izbrisalo tako imenovani »gender gap«, ki je za ekipo škotskega premiera in vodjo kampanje za neodvisnost Alexa Salmonda dolgo predstavljal enega od ključnih izzivov pri dohitevanju in prehitevanju nasprotne strani.

Od kod takšen skok podpore? Lesley Riddoch, novinarka, avtorica del o škotski družbi in kulturi ter ena od gorečih zagovornic neodvisnosti, je pred dnevi v komentarju za Guardian zapisala, da so bile ženske na začetku skoraj povsem izključene iz kampanje, katere ton je bil izrazito negativen, s poudarkom zlasti na neprijetnih gospodarskih posledicah, ki bi ob razglasitvi samostojnosti utegnile prizadeti Škotsko in njenih pet milijov prebivalcev. Trend, ki je močno odgovarjal unionistom, se je začel obračati šele v zadnjih tednih, ko so ženske postale bolj dejavne in odločne v svojih stališčih. Po besedah Riddochove so na to vplivali pojav samoniklih iniciativ, ki so vprašanje samostojnosti postavile izven strogih okvirov strankarske politike, širjenje prostora za umirjene in manj čustvene razprave, naraščanje optimizma, ki ga je več kot uspešno poosebljal dobro razpoloženi Salmond, in spoznanje, da bo glas žensk odločilno vplival na izid referenduma.

S slednjo ugotovitvijo se strinjajo tudi raziskovalci javnega mnenja, ki na pomen ženskega glasu gledajo predvsem v kontekstu starostnih razlik. Po mnenju analitika in urednika spletne strani Politicalbetting Mikea Smithsona bo volilna udeležba največja med volivci, starejšimi od 60 let. Demografsko dejstvo, da je med njimi največ žensk, ki v povprečju živijo dlje od moških, je še en dodaten razlog, ki je v izteku kampanje osvetlil izjemen občutek za politični timing na strani zagovornikov odcepitve.