Berlin – Nemčija nima drugih surovin, edina, ki jo imamo, je med našimi ušesi, verjame predsednik nemškega združenja malih in srednjih podjetij BVMW Mario Ohoven. Izraza »Mittelstand« v tujini skorajda ni treba več prevajati, saj je sinonim za nemško blaginjo po drugi svetovni vojni in po prepričanju predstavnikov njegove največje prostovoljne organizacije tudi motor gospodarstva, vir ustvarjalnosti, srce družbe in garant demokratične države. Predsednik BVMW Mario Ohoven je v pisnem intervjuju za Delo pojasnil, kaj nemško – in evropsko – gospodarstvo potrebujeta za podobne uspehe v prihodnosti.
Mnogi Nemčiji zavidajo njen »Mittelstand«, kako so lahko majhna in srednje velika podjetja v vaši državi dosegla tako odličen razvoj, marsikje drugje pa ne?
Nemški »Mittelstand« je tako uspešen in edinstven zaradi svoje fleksibilnosti, podjetniškega poguma in inovacijske moči. To dokazujejo tudi naši številni »skriti šampioni«. Treba pa je tudi reči, da je »Mittelstand« v Nemčiji uspešen kljub aktualni politiki in ne zaradi nje. 3,6 milijona majhnih in srednje velikih podjetij še vedno nima okvirnih pogojev, ki bi jih potrebovali, med njimi davčne razbremenitve, dobre digitalne infrastrukture, proračunske podpore raziskovanju kot v osemindvajsetih od 35 držav OECD ter predvsem razgradnje birokracije.
Govorite o skritih šampionih, v katerih panogah jih je največ?
Več kot polovica od 2700 svetovnih skritih šampionov prihaja iz nemškega »Mittelstanda«. Tradicionalno prevladujejo strojna industrija in avtomobilski dobavitelji, pa tudi predelava umetnih mas, energetika in okoljevarstvena tehnologija. Številni od teh skritih prvakov svetovnih trgov so člani našega združenja. S svojimi patentiranimi inovativnimi rešitvami in proizvodi so skriti šampioni skrajno pomembni za prihodnost Nemčije kot gospodarske lokacije.
Ali to zadošča tudi za vse pomembnejšo industrijo 4.0?
Tu je treba razlikovati: v bolj industrijsko zaznamovanih panogah že dobro izkoriščajo priložnosti digitalizacije in industrije 4.0, drugje jih morajo še dohiteti. Zato je pomembno povečati prenos znanja iz raziskovanja v podjetja, majhnim in srednje velikim podjetjem odvzeti strah pred digitalizacijo ter jim čisto praktično približati industrijo 4.0. Pri BVMW to vzorno delamo s centrom kompetentnosti, v katerem se podjetja usposabljajo za digitalno prihodnost.
V govoru na letnem sprejemu ste posvarili, da je v minulih letih v Nemčiji več podjetij razglasilo stečaj, kot pa jih je bilo novo ustanovljenih, pritožili ste se tudi čez politiko.
Znamenje za alarm je, da imamo že štiri leta več stečajev kot pa ustanovitev novih podjetij. Precej je treba to pripisati zamujenim priložnostim dosedanje koalicije CDU/CSU in SPD, ki se je zadovoljila s statusom quo in je premalo investirala v prihodnost države. Namesto tega je masivno povečala socialne izdatke, ki štejejo že več kot polovico zveznega proračuna. Nemčija danes praktično živi od substance. Zato bi od nove vlade nujno potrebovali reformno ofenzivo, ki bi majhnim in srednje velikim podjetjem znatno znižala davčne in druge obremenitve ter ustvarila spodbude za investicije in ustanavljanje novih podjetij.
Številna nemška podjetja »Mittelstand« so povezana z avtomobilsko industrijo. Koliko jim lahko škodujejo dizelska afera in grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa nemškim podjetjem kot Daimler in BMW?
Mahinacije avtomobilskih koncernov nemški »Mittelstand« prizadevajo trikratno: kot kupce vozil, s katerimi se kmalu ne bomo smeli več peljati v mestna središča, kot dobavitelje, ki jim kartel trdo diktira cene, in tudi sicer, če bo zato prodanih manj avtomobilov. To je še posebej dramatično, ker s tem postavljamo na kocko 1,8 milijona delovnih mest v Nemčiji, ustvarja pa se tudi znatna škoda imidžu proizvodov »Made in Germany«. Kot izvozna država bomo to še občutili. Z napovedjo kazenskih carin za proizvajalce avtomobilov, kot sta Daimler in BMW, pa ameriški predsednik Trump še priliva olje na ogenj. A bi višje carine na nemške avtomobile na koncu pomenile višje stroške za ameriške stranke. Upam si podvomiti, da bi to okrepilo ameriško gospodarstvo, gospod Trump bi moral raje premisliti, zakaj imajo Američani raje nemške avtomobile.
Morda še ni konec nekega obdobja, »Najprej Amerika« pa je vendarle videti nasprotje globalizacije, ki je v minulih desetletjih prinesla takšen razvoj. Ali pa Trump s svojo zunanjetrgovinsko politiko ponavlja pritiske nekdanjega ameriškega predsednika Ronalda Reagana na Japonsko?
S svojo politiko »Najprej Amerika« Trump ZDA izolira od preostanka sveta. Zanesljiva, desetletja obstoječa partnerstva so postavljena na hudo preizkušnjo, nevarna ameriška trgovinska politika negativno vpliva tudi na čezatlantske odnose in globalne trge. Trumpovo protekcionistično obnašanje res spominja na trgovinsko vojno, ki jo je Ronald Reagan sprožil v osemdesetih letih minulega stoletja. Ameriška vlada je tudi tedaj omejila uvoz, na koncu pa so z dolgim nosom ostale ZDA.
Vidite še kakšna druga tveganja za nemško in evropsko gospodarstvo?
Za izvozno usmerjeno državo, kot Nemčija, je protekcionizem eden osrednjih izzivov, tveganje pa je tudi, da vse več podjetij lepšo prihodnost zase vidi zunaj Evropske unije in v Aziji, da raje investirajo tam kot pa doma. Tam plačujejo manj davkov in drugih dajatev, poleg tega pa v Nemčiji hitro naraščajo stroški dela, samo lani so se povečali za 2,5 odstotka. To gre na stroške naše konkurenčnosti. Iz evropskega zornega kota so velika tveganja zagotovo tudi brexit in napeti odnosi z Rusijo, rad pa bi še spomnil, da dolžniška kriza EU še zdaleč ni premagana. Na bančnih bilancah dremajo slaba posojila v višini več kot 900 milijard evrov, to je tiktakajoča tempirana bomba.
Če za trenutek ostanemo pri brexitu, kako bo ta prizadel nemška podjetja? In kako bi morala ukrepati politika, da bodo tveganja čim manjša?
Brexit grozi s carinami in birokratskimi ovirami trgovanju, kar bi podjetjem občutno otežilo načrtovanje in škodovalo investicijski klimi. Samo v Nemčiji je več kot 2500 podjetij, med njimi zelo veliko majhnih in srednje velikih, s podružnicami v Veliki Britaniji, tukaj deluje okrog tri tisoč britanskih podjetij. Brexit lahko pri nas neposredno ali posredno prizadene 750.000 delovnih mest, a izstopa Velike Britanije iz EU ni več mogoče preprečiti. Bruselj mora zdaj postaviti smernice za urejen izstop, pa čeprav mora biti tudi jasno, da Britancem ne sme biti dovoljeno izbirati rozin. Na koncu bi morali dobiti mehak brexit, ki bo ohranil tesne gospodarske odnose med Veliko Britanijo in EU.
Kakšne prednosti ima Evropa še vedno pred drugimi?
Jamstvo evropske gospodarske moči je in ostaja skupni trg, ki je s petsto milijoni potrošnikov in bruto proizvodom v višini trinajst bilijonov evrov največji na svetu. Spodbuja konkurenčnost, razgrajuje ovire trgovanju in je ustvaril nešteta delovna mesta. Po mojem so skrivnost uspeha »štiri svoboščine«, ki so njegov temeljni steber: prost pretok dela, blaga, storitev in kapitala. Na to bi se morali ponovno spomniti v času naraščajočega protekcionizma, samo zase govori, da je skupni evropski trg letos star že četrt stoletja.
Tudi za podjetja »Mittelstand« je videti najpomembnejša naloga digitalizacija, kako lahko zagotovimo, da ne bo prizadeta varnost?
Nobenega dvoma ni, da bo prihodnost digitalna. Digitalizacija še posebej majhnim in srednje velikim podjetjem ponuja ogromen potencial, ki ga morajo izkoristiti, če hočejo ostati konkurenčni. Kdor ne bo ukrepal, bo prej ali slej izginil s trga. Večina podjetij »Mittelstand« je to razumela, štiri od petih majhnih in srednje velikih podjetij so že uspešno uveljavila prve projekte digitalizacije, zdaj mora politika poskrbeti za smernice digitalnega preobrata. Obžalovanja vredno je, da nova vlada nima lastnega ministrstva za digitalno, kot smo zahtevali pri BVMW, pomembni pa bodo tudi okvirni pogoji za digitalizacijo in varstvo podatkov. In odločilno: gradnja omrežja optičnih vlaken na podeželju, tu je Nemčija delno na stopnji držav v razvoju.
Je nemški sistem izobraževanja dorasel tem izzivom? Zdaj ne gre več le za mlade, prilagoditi se bomo morali vsi.
Tudi tu bo treba še veliko narediti. Nova nemška vlada je za digitalizacijo nemškega izobraževalnega sistema v prihodnjih petih letih napovedala pet milijard evrov, ta vsota ne bo zadostovala niti za opremo štirideset tisoč nemških šol z najpreprostejšimi digitalnimi napravami. Od politike že dolgo zahtevamo, naj v izobraževanje dodatno investira del prihodkov od davka na dodano vrednost, skupaj petdeset milijard evrov v prihodnjih petih letih. To bi bila digitalna ofenziva, vredna tega imena.
V Nemčiji so težave tudi z navadno infrastrukturo.
Grenka resnica je, da je ta že predolgo obrabljena. Ceste, mostovi in tiri so marsikje potrebni obnove, to vidi vsakdo, ki je z avtom ali vlaki toliko na poti kot jaz. Pri širokopasovnih kabelskih povezavah smo v evropski primerjavi na predzadnjem mestu, kar je nevredno vodilne industrijske države, da o pomanjkljivi pripravljenosti na prihodnost niti ne govorimo. V Nemčiji nasploh premalo investiramo, zato mora politika takoj poskrbeti za do investicij prijaznejše okvirne pogoje.
Bo Nemčija Evropo še vodila v prihodnost?
Z brexitom Evropska unija izgublja enega od sider stabilnosti, mi pa zaveznika v boju z virusom zadolževanja, razširjenim po vsej Evropi. Kljub temu pa sem prepričan, da bo Nemčija skupaj s preizkušenimi partnerji kot Francija, pa tudi z novimi kot Slovenija, še naprej vodila pri evropskih procesih prenove in združevanja. To je tudi pomembno, saj danes potrebujemo več Evrope in ne manj.