Tiskane izdaje
Po besedah predsednika evropskega sveta Donalda Tuska so se voditelji strinjali o nujnosti boljšega nadzora meje in večji vlogi evropske agencije za meje Frontex.
Čeprav je bila velika tema vključevanje Turčije v reševanje krize, so se voditelji razšli brez konkretnih sklepov, povezanih z Ankaro. Pogovori vodilnih funkcionarjev evropske komisije s turškim državnim vrhom o temah, kakršne so finančna pomoč, liberalizacija vizumskega režima ali napredek v pogajanjih o vstopu v EU, ostajajo tema za prihodnje obdobje. Zgolj načeloma so se strinjali, da Turčija lahko dobi milijardo pomoči in ublažitev vizumskega režima.
V diplomatskih krogih so tako že opozorili, da bodo pogajanja o sporazumu s Turčijo potekala še kar nekaj časa. »Ne vemo, kako bi dobili denar in za kaj bi bil porabljen,« je o načrtovani milijardni pomoči Ankari povedal visoki diplomat ene od vodilnih članic. Odprtje pogajalskih poglavij da ni tema, o kateri bi lahko odločali čez noč.
Obravnava Turčije kot varne države, v katero bi lahko hitro vračali migrante brez pravice do zaščite, je povezana s kurdskim vprašanjem. Tudi liberalizacija vizumskega režima mora potekati po predpisanih postopkih.
»Sporazum s Turčijo je smotrn samo, če ustavi pritok beguncev,« je povedal Tusk. V evropski komisiji so sicer omenjali zneske pomoči Ankari v višini od dveh do treh milijard evrov, toda na vrhu so se glede konkretnih številk raje vzdržali. »Ne gre za zneske, marveč za njihovo uporabo za doseganje ciljev,« je ocenil francoski predsednik François Hollande.
Nemška kanclerka Angela Merkel je izrazila pričakovanje, da se bodo doslej sprejeti sklepi uresničevali v praksi. Denimo: od 160.000 ljudi, ki bi po sklepih EU morali biti v prihodnjih dveh letih prerazporejeni med članicami, je doslej odšlo v drugo državo le devetnajst Eritrejcev − iz Italije na Švedsko.
Madžarski premier Viktor Orbán je glede zaprtja meje s Hrvaško govoril le o ponovni vzpostavitvi schengenskega sistema. Tako naj bi se nadzor izvajal le na mejah. »Nestrinjanje!« je povedal glede pogovorov s hrvaškim kolegom Zoranom Milanovićem.
Slovenija pripravljena na vse scenarije
Slovenija je po besedah premiera Mira Cerarja pripravljena na vse scenarije. Če bi začele meje severno od Slovenije zapirati, bi po Cerarjevih besedah »začeli ukrepati na sorazmerno enak način«. Prepričan je, da ne bi smeli dovoliti preplavljanja Slovenije z nenadzorovano velikim številom beguncev ali migrantov.
Kot je po pogovorih z madžarskim kolegom Viktorjem Orbánom ocenil slovenski premier, obstaja realna možnost, da Madžarska v prihodnjih dneh zapre mejo s Hrvaško oziroma da se odloči za večjo zaporo. V tem primeru bi se po Cerarjevih besedah begunski val iz Hrvaške preusmeril proti Sloveniji, ki bi morala izvesti ukrepe, na katere se intenzivno pripravlja.
