Tiskane izdaje
»Pogrešali ga bomo,« je povedal prvi človek evrske skupine, nizozemski minister za finance Jeroen Dijsselbloem, ko se je Schäuble v Luxembourgu zadnjič pridružil ministrskim kolegom. Govoril je o Schäublejevi izkušenosti in modrosti. V vseh hvalospevih Schäubleju so sicer omenjali njegovo ustrežljivost in kolegialnost, a tudi trdoto. Nemški krščanski demokrat je na položaj prišel jeseni 2009, ko se je začela grška kriza in ko še nihče ni niti slutil, kaj čaka Evropo. Težave Grčije in drugih kriznih držav so območje krize pretresale še naslednja leta.
V Grčiji je simbol osovražene varčevalne politike, ki je bila v treh rešilnih svežnjih predpisana v zameno za orjaško pomoč pri plačevanju finančnih obveznosti. Ko je bil leta 2015 po prihodu Sirize na oblast v Atenah, na mizi tretji program, vreden 86 milijard evrov, je Schäuble v končnici predlagal, da bi Grčija za pet let izstopila iz območja evra in prestrukturirala dolgove. Schäublejeva stalnica na bruseljskem parketu je bila, da so pogoj za vsakršno pomoč varčevalni ukrepi in strukturne reforme, ki naj bi omogočile, da bodo gospodarstva kriznih držav spet na poti stabilne rasti.
Schäuble, ki je poslanec nemškega zveznega parlamenta (bundestaga) od leta 1972 in bo predvidoma čez dva tedna prevzel njegovo vodenje, je ob slovesu izrazil prepričanje, da so bili boleči prijemi na koncu učinkoviti. Ministri so se na zasedanju ukvarjali s portugalskimi gibanji. »Portugalska je spet dokaz, da je bila naša politika stabilizacije evra uspešna in da je uspelo, kljub nekaj dvomom, obdržati evro stabilen,« je povedal. Tudi najostrejši politični nasprotniki, kakršen je nekdanji gromovniški grški finančni minister Janis Varufakis, so o Schäubleju vedno govorili z veliko spoštljivosti.
Trda nemška šola
Schäuble se že dolga desetletja politično ukvarja z vprašanji evropske integracije in velja za prepričanega Evropejca stare šole. Tudi francoski minister za finance Bruno Le Maire je v nemščini poudaril Schäublejevo vodilno vlogo v francosko-nemškem prijateljstvu in razvoju evropske skupnosti. Ne glede na Schäublejevo slovo pri temeljnih vprašanjih denarne unije ni pričakovana mehkejša linija Nemčije. Politika berlinskih prijemov temelji na tradiciji in je globoko zasidrana v nemški stroki, politiki, javnosti. Nemška kanclerka Angela Merkel tako še vedno ponavlja, da bi sicer morali nadaljevati razvijanje denarne unije, a iz tega ne bi smela nastati nova tveganja.
Tako predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker kot francoski predsednik Emmanuel Macron sta v zadnjih tednih predstavil dodelane predloge preoblikovanja območja evra. V nekaj točkah so med njima razlike. Juncker je proti ločenemu proračunu območja z evrom in podvajanju struktur nasploh. Tudi evro vidi kot valuto za celotno EU.
Macron je do tega bolj zadržan. Zanj bi bila denarna unija nekakšno jedro Unije, v kateri ne bi bili vsi enako povezani. Oba se strinjata o vzpostavitvi posebne funkcije evropskega ministra za finance. V Parizu razlagajo, da bi tak minister omogočil bolj skladno delovanje, saj v veljavnem sistemu vsaka od 19 članic vodi svojo gospodarsko politiko. Kljub zavedanju krhkosti strukture denarne unije, ki se je razkrila ob izbruhu dolžniške krize, bi se v Berlinu raje kot deljenju denarja posvečali večji odgovornosti članic.
Naklonjenost širitvi pristojnosti in vloge ESM
Med glavnimi akterji je največ naklonjenosti širitvi pristojnosti in vloge evropskega mehanizma za stabilnost (ESM), ki naj bi postal nekakšen Mednarodni denarni sklad za staro celino. Sklad, ki praznuje peto obletnico, ima na voljo 500 milijard evrov in med krizo so njegova posojila dobili Ciper, Grčija, Irska, Portugalska in Španija. Tudi Slovenija se je pred štirimi leti omenjala kot resna kandidatka za prošnjo za pomoč ESM. Njegov šef Klaus Regling je vlogo mehanizma med krizo primerjal kar z vlogo gasilca.
Schäuble je bil do konca kar kritičen do vloge evropske komisije pod Junckerjevim vodstvom, ker da je preveč politično ocenjevala proračune in vedno našla izgovor, da ni ukrepala proti kršiteljicam javnofinančnih pravil, kakršna je Italija. Po poročanju Spiegla bi v Schäublejevem finančnem ministrstvu kar odvzeli evropski komisiji pristojnosti za nadzor spoštovanja javnofinančnih pravil. To nalogo da bi moral prevzeti ESM. Možnost za uresničitev tega scenarija javnofinančnih jastrebov pa je majhna, saj je tako poseg v pristojnosti evropske komisije, predvidene v evropski pogodbi, skoraj neizvedljiv.
Schäuble je bil do konca kar kritičen do vloge evropske komisije pod Junckerjevim vodstvom. Foto: Reuters
