Gospodarski položaj, javne finance, brezposelnost. To so bile tri teme v EU, ki so dolga krizna leta najbolj skrbele Evropejce in s katerimi se je največ ukvarjala evropska politika. A v zadnjih merjenjih javnega mnenja v sklopu raziskave Eurobarometer so vse tri v senci priseljevanja in terorizma.
Vsaj po statistikah sodeč, je na stari celini gospodarskih težav res manj. Rast je sicer razmeroma nizka, a stabilna. Tudi v najbolj kritični članici, Grčiji, niso več vsa gibanja črna. Po drugi strani populisti vseh barv izkoriščajo bolj ali manj upravičen strah Evropejcev pred posledicami globalizacije za protievropsko retoriko.
Prava preizkušnja bodo izzivi notranje in zunanje varnosti, ki so bili dolgo zanemarjani. Teroristični napad v Berlinu je še enkrat pokazal, kako hitro desničarski populisti zlorabijo tragedijo za kritiziranje begunske politike in hujskanje. Čeprav ozadje napadalcev iz Francije, Belgije in Nemčije skoraj vedno dokazuje, da med terorizmom in begunci ni povezave, zlorabe ne izginejo iz medijev in politike.
Še bolj izzivalno je, da državni akterji zunaj EU - najpogosteje je tarča očitkov Rusija - s primesmi propagande in drugih hibridnih orodij izrabljajo begunsko vprašanje za sejanje nemira v Evropi. V takšnih okoliščinah je povsem očitno, zakaj je bil konec kaosa na zunanjih mejah koristen. Četudi je bila cena visoka - moralno in politično kočljivi begunski pakt s Turčijo.
V dinamičnem geopolitičnem okolju se Unija že tako ne more več zgolj prepuščati toku. Donald Trump je zadnje znamenje, da bo čezatlantsko zavezništvo postalo drugačno in da bo Evropa vse bolj odvisna sama od sebe. Prave razsežnosti izvolitve Trumpa in odločitve za brexit se bodo začele kazati šele prihodnje leto. To bi vendarle lahko spodbudilo proces notranjega utrjevanja Unije.
A dramatičnih časov v Evropi še ne bo kmalu konec.