Poljska trma brez primere

Poljski premierki ni uspelo z nasprotovanjem imenovanju rojaka Tuska, ki obljublja »vdanost enotni Evropi«.

Objavljeno
09. marec 2017 21.38
Peter Žerjavič, Bruselj
Peter Žerjavič, Bruselj

Bruselj – Na vrhu Unije, ki je sredi kriz, priprav na brexit in začetka razmisleka o lastni prihodnosti, so morali najprej razčistiti najbolj žgočo kadrovsko zadevo - podaljšanje mandata predsednika evropskega sveta Donalda Tuska.

Poljska je namreč do samega konca zaostrovala zadevo. Zunanji minister Witold Waszczykowski je zažugal, da bodo blokirali celoten vrh - sprejetje njegovih sklepov. Premierka Beata Szydło je bentila, da oseba, ki nima podpore svoje domovine ne more postati predsednik evropskega sveta. »Nič brez nas,« je bila njeno vodilo. Varšavska vlada očita Tusku zlorabo položaja v Bruslju za vpletanje v notranje razmere na Poljskem. Poleg tega da je zagovarjal finančne kazni za članice, ki nasprotujejo sprejetju prosilcev za azil po sistemu kvot.

Poljska je z nejasno taktiko ponudila nadomestnega kandidata, evropskega poslanca Jaceka Saryusz-Wolskega. Verjetnost njegovega izbora je bila že tako ves čas nična. Ali je bilo v ozadju poljskih zahtev kaj drugega, ni bilo jasno. Szydłova na koncu, skladno s pričakovanji, ni bila uspešna. Med 28 članicami je bila povsem izolirana. Kanclerka Angela Merkel - s Tuskom sta bila tesno povezana že v času, ko je bil poljski premier - je že pred začetkom vrhom izrazila veselje zaradi nadaljnjega sodelovanja z njim.

Tudi madžarski premier Viktor Orbán, ki je v zvezi z Varšavo, je sledil odločitvi evropske ljudske stranke o podpori Tuska. Slovenski premier Miro Cerar je kot argumente za glasovanje za Tuska navedel njegovo opravljeno delo, vizijo za prihodnost in posluh za države, kakršne je Slovenija. Čeprav ga vlada njegove domovine ni podprla, je Tusk po izvolitvi ocenil, da se sicer utegne protislovno, o odločitev da je izraz enotnosti. Napovedal je, da »bo delal z vsemi brez izjeme, saj je res vdan enotni Evropi«.

Vse članice z gospodarsko rastjo

Na marčnem vrhu EU so tradicionalno sicer v ospredju gospodarske teme, a njihova obravnava je bila v senci številnih kriz in drugih težav, s katerimi se spopada evropska politika.

Gospodarska gibanja v Uniji načelno veljajo za spodbudna, vse članice imajo gospodarsko rast. Kljub temu so voditelji opozorili na negotovosti, ki utegnejo ogroziti okrevanje. Investicijski sklad, ki ga je zagnal predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker naj bi še razširili. V času predsednika ZDA Donalda Trumpa, ki je navdušen nad protekcionistično politiko, se EU zavzema za čim svobodnejšo trgovino po svetu. Spet je bil pozitivno ocenjen sporazum s Kanado Ceta, najbliže sklenitvi je trgovinski sporazum z Japonsko.

Krhek položaj v balkanski regiji

Na najvišjo raven bruseljske politike se je spet vrnilo balkansko vprašanje. Posledice ravnanja EU, ki se je zadnja leta le bežneje ukvarjala z Balkanom in živela v utvari, da se bodo razmere izboljšale brez večjega angažiranja, so v zadnjih mesecih postale še posebno očitne. Položaj se spet zapleta in v regiji ni nobene države, ki ji ne bi grozila destabilizacija. Voditelji v sklepih sicer izražajo zaskrbljeno nad krhkim položajem v regiji, a kaj več od bolj meglenih obljub države v regiji niso dobile. Pričakujejo pa še nadaljevanje reform.

Razlogov za nemir evropske politike glede razvoja na Balkanu je več. Obstajajo resni sumi o ruski vpletenosti v poskus destabilizacije Črne gore pred volitvami. Kosovsko-srbski zapleti so vse hujši. Razmere v BiH več kot 21 let po daytonskem sporazumu niso stabilne in vprašanje Republike srbske najbolj trajno načenja državo. BiH in Kosovo sta evropski državi, ki imata na prebivalca največ tujih bojevnikov v Siriji in Iraku. Makedoniji, v kateri so bile volitve izvedene s ciljem doseči politično stabilnost, po njihovi izpeljavi na robu kaosa.

Moskva je sicer tarča številnih očitkov, da na Balkanu, predvsem v Srbiji, organizira kampanjo proti Zahodu in EU. Čeprav se v Uniji na več ravneh izraža zaskrbljenost nad vpletanjem drugih držav, predvsem Rusije, Saudske Arabije in Turčije v balkansko regijo, so se voditelji članic EU neposrednemu omenjanju tega izognili. »Balkan zlahka lahko postane šahovnica, na kateri bo potekala igra velikih sil,« je na začetku tedna, po obisku držav v regiji, opozorila zunanjepolitična predstavnica Unije Federica Mogherini.

Vse balkanske države imajo evropsko perspektivo, uradno obljubo članstva po izpolnitvi pogojev, vsaj od solunskega vrha EU leta 2003. Do zdaj je uspelo vstopiti le Hrvaški. Druge države so na različnih ravneh približevanja in so še vedno daleč od vstopa v Unijo.

Slovenski premier Miro Cerar je opozoril, da bi vrata EU za vstop balkanskih držav morala ostati odprta, v regiji pa da bi morale delovati s konkretnejšimi pobudami in rešitvami. Najprej bi morali doseči oblikovanje makedonske vlade, ki bo imela legitimnost.

Priprave na 60. obletnico rimske pogodbe

Vrh EU se bo jutri nadaljeval kot neformalno zasedanje, na katerem bodo voditelji 27 članic (brez britanske premierke Therese May) razpravljali o pripravah na 60. obletnico podpisa rimske pogodbe. Na rimskem zasedanju 25. marca naj bi sprejeli izjavo, v kateri naj bi bil nakazan razvoj EU v prihodnjih desetletjih in tudi logika Evrope več hitrosti. »Naloge, ki so pred nami, so prevelike, da bi vedno lahko delali le z najmanjšim skupnim imenovalcem,« je pred vrhom v nemškem bundestagu povedala kanclerka Angela Merkel.