Tiskane izdaje
Tako je bil v zadnjih dveh dneh pod begunskim pritiskom že prekinjen železniški promet med schengenskimi državami: med Nemčijo in Dansko ter Madžarsko in Avstrijo. Po predstavitvi novih predlogov predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja so »na potezi« članice EU. Njihovi notranji ministri bodo na izrednem zasedanju v ponedeljek v Bruslju obravnavali Junckerjeve predloge. Na sedežu evropske komisije v bruseljski palači Berlaymont si želijo, da bi članice potrdile vsaj osnovni okvir predlogov.
Pred zasedanjem je bilo v diplomatskih krogih mogoče čutiti več optimizma. Ko so bile julija na mizi obvezne kvote za prerazporeditev 40.000 beguncev, so ga vzhodne članice s pomočjo nekaj zaveznic, tudi Španije, razcefrale. Sprejete so bile prostovoljne zaveze o prerazporeditvi 32.256 beguncev. Razmere v Evropi so takšne, da bi se po oceni vira v EU lahko zgodilo, da bi Junckerjevi predlogi utegnili biti potrjeni že v ponedeljek. Iz kar nekaj držav, ki so prej imele bolj ali manj velike zadržke, tudi iz Slovenije, so prišla spodbudnejša znamenja.
Štiri največje članice trdno
Tudi iz Poljske in baltskih držav prihajajo spravljivejši toni. Poljska premierka Ewa Kopacz sicer nasprotuje obveznim kvotam, a je že nakazala popuščanje, saj naj bi sprejeli več kot do zdaj predvidenih 2000 beguncev in pokazali solidarnost z drugimi članicami. Na Češkem in Slovaškem znamenj popuščanja ni. Slovaški premier Robert Fico je napovedal, da ne bodo klonili pod pritiskom Nemčije in Francije. Madžarska kot četrta članica višegrajske skupine je v podobnem položaju kot Italija, saj bodo begunce iz nje premeščali.
Nezadovoljstvo z ravnanjem vzhodnih članic
Nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier se bo danes v Pragi srečal s kolegi iz višegrajske četverice in z njimi razpravljal o begunski krizi. V zadnjih tednih se je v starih članicah nakopičilo nezadovoljstvo z ravnanjem vzhodnih držav, ki nočejo sprejeti sistema kvot in pokazati solidarnosti z drugimi članicami. To je obravnavano kot povsem neprimerno, saj so na vzhodu med tranzicijo in po vstopu v EU po načelu solidarnosti med članicami prejemali zelo velike zneske iz regionalnih in drugih bruseljskih skladov. V prihodnjih delitvah evropskega proračunskega kolača bi bili obravnavani v smislu njihovega ravnanja med begunsko krizo. Ker je v taboru zagovornikov kvot vse več članic, bi na koncu pri glasovanju v svetu EU utegnile biti preglasovane. Juncker sicer želi, da bi bilo doseženo soglasje med članicami, toda za odločitev o uvedbi kvot zadošča že kvalificirana članica.
Za drugačno pot se je odločila Irska, ki ima tako kot Velika Britanija in Danska zagotovljeno izjemo. Na Irskem jim zaradi tega ne bi bilo treba sodelovati v sistemu kvot. Kljub temu so se odločili, da bodo sprejeli 3500 prosilcev za azil iz obeh Junckerjevih programov kvot. Poleg tega bo na Irsko prišlo še 520 beguncev, ki so v taboriščih v državah blizu krizni žarišč. V irski vladi pričakujejo, da bo končni podatek nekajkrat višji, saj bodo za sprejetimi begunci v prihodnjih letih prišli še njihovi družinski člani.
