Tiskane izdaje
Oči evropske javnosti bodo ta konec tedna uprte v Španijo in njeno severovzhodno regijo Katalonijo, kjer kljub ostremu nasprotovanju vlade v Madridu še naprej vztrajajo pri referendumu, na katerem bodo Katalonci odločali o neodvisnosti svoje regije.
Španska vlada z Marianom Rajoyem na čelu že dober teden izvaja ostre ukrepe, s katerimi hoče preprečiti izvedbo referenduma. A za zdaj neuspešno. Španska policija je v zadnjih dneh zasegla skoraj deset milijonov glasovnic in zaradi sodelovanja pri pripravi referenduma priprla 14 predstavnikov katalonskih oblasti, centralna vlada pa je medtem prevzela nadzor nad velikim delom javnih financ Katalonije in nad katalonsko policijo.
Medtem ko so ukrepi španske vlade na katalonske ulice pognali na tisoče protestnikov, ki v njih vidijo napad na demokracijo, svobodo mnenja in pravico do samoodločbe, pa so drugod po Španiji enako ogorčeni nad samim referendumom, napovedanim za 1. oktober.
Številni Madridčani so na balkonih izobesili španske zastave. Foto: Rafael Marchante/Reuters
Njihovo razmišljanje je preprosto: ker je ustavno sodišče referendum prepovedalo, je njegova izvedba nezakonita. »Ta referendum je norost! Vse skupaj je videti kot en velik cirkus,« pravi Neus Peidro Devesa iz Alcoya, nedaleč od Valencie, in je ena izmed mnogih, ki podpirajo vladne ukrepe za preprečitev referenduma. Še več, nekaterim se zdijo še premalo ostri. Predsednik katalonske regionalne vlade Carles Puigdemont namreč še ni preklical referenduma in zatrjuje, da ima načrt za izredne primere, s katerim bo v nedeljo zagotovil njegovo izvedbo.
»To, kar počne katalonska vlada, je zločin,« je odločen študent letalskega inženirstva Alejandro Treceño. Čeprav se strinja s trenutnimi potezami španskih oblasti, je obenem prepričan, da bi morale v preteklosti ravnati drugače. Pri tem meri predvsem na dialog med Madridom in Barcelono. »To se ne bi dogajalo, če bi imeli dobre politike na obeh straneh. Zaradi ponosa in merjenja moči izzivajo nove spore in tudi številni neopredeljeni Katalonci imajo zdaj dovolj tega, da se jih ne spoštuje,« razlaga Treceño.
Da se je Španija znašla v situaciji, ki bi jo lahko oziroma bi jo morali preprečiti, meni tudi Alberto Fabricio Fleitas iz Gran Canarie: »Vladajoča Ljudska stranka (PP) je dolga leta vodila politiko brez dialoga in s tem krepila občutek zapostavljenosti določenega dela Katalonije.« Ukrepi se mu zdijo zaradi protiustavnosti referenduma logični, a se kljub temu zavzema za to, da bi vsaka regija imela pravico odločati o svoji neodvisnosti. »A takšno odločanje mora biti v skladu z ustavo. Zato pa je špansko ustavo, ki je zastarela, treba najprej spremeniti,« razmišlja Fleitas.
Nasprotnik katalonske neodvisnosti z napisom »Jaz sem Španec!«. Foto: Jon Nazca/Reuters
Separatistične težnje imajo v Kataloniji dolgo zgodovino, zato številni Španci ne izključujejo možnosti samostojne Katalonije v prihodnosti, če bo le dosežena v skladu s špansko ustavo in zakonodajo. A 22-letni Alejandro Jimenez iz Andaluzije ni eden izmed njih, katalonska neodvisnost se mu zdi popolnoma nesmiselna: »To je navadna kaprica. Španija ne bi bila Španija brez Katalonije ali katerekoli druge avtonomne regije. Poleg tega ogromno Kataloncev v resnici sploh noče neodvisnosti.«
Neenotnost prebivalcev Katalonije izkazuje tudi julijska raziskava regionalne vlade. Ta je namreč pokazala, da si neodvisnosti želi 41,1 odstotka, nasprotuje pa ji 49,4 odstotka Kataloncev. Toda španska vlada ne namerava tvegati in zagotavlja, da bo referendum preprečila. Med drugim je na katalonsko obalo poslala ladje s 4000 pripadniki nacionalne garde, španske različice žandarmerije, ki pa so jih nekatera katalonska pristanišča zavrnila in jim onemogočila privez. Pozneje so pripadnike španskih varnostnih sil namestili na dve zasidrani križarki, eno v Tarragoni, drugo v Barceloni.
Ena izmed ladij, na kateri so nastanjene španske varnostne sile, je odeta v like priljubljene risanke Looney Tunes. Po poročanju El Munda je menda lastnik risanke Warner že zahteval, da risane junake prekrijejo, saj noče, da ga povezujejo s špansko-katalonskim konfliktom. Foto: Albert Gea/Reuters
Vladni ukrepi s ciljem preprečiti ljudsko glasovanje v Kataloniji se torej stopnjujejo, katalonske oblasti pa ostajajo odločene izpeljati nedeljski referendum. Skrajni korak španskih oblasti bi lahko bila aktivacija 155. člena španske ustave, s katerim lahko centralna vlada v celoti prevzame vodenje avtonomne pokrajine. A tega člena v vsej svoji zgodovini še ni uporabila.
Ne glede na to, kakšen bo razplet, bo nastala situacija močno vplivala tako na špansko kot na katalonsko javnost, je prepričan analitik političnega komuniciranja Jorge Pérez Llavador s fakultete v Valencii: »Ta konflikt je ustvaril veliko vrzel, ki se še dolgo ne bo zapolnila. Ne samo med Španci in Katalonci, ampak tudi znotraj Katalonije. Med podporniki in nasprotniki neodvisnosti, celo znotraj družin.«
