Tiskane izdaje
Tik pred zdajci, pred za danes načrtovanim Puigdemontovim prevzemom vladnih vajeti v katalonskem parlamentu, je ogromno nejasnosti. Po vseh ovirah, ki jih (novemu) staremu predsedniku Katalonije nastavlja španska stran, je Puigdemont včeraj naslovil pismo na predsednika katalonskega parlamenta Rogerja Torrenta in ga zaprosil za imuniteto.
Verjame, da kot izvoljeni poslanec ne more biti aretiran, razen če ga ujamejo pri kaznivem dejanju. Pozval ga je k sprejetju ukrepov, po katerih bodo spoštovane »vse pravice katalonskega parlamenta« in se bo lahko tudi sam vrnil v Barcelono.
Naj odstopi še podpredsednica
Špansko ustavno sodišče je v soboto odločilo, da lahko Carles Puigdemont znova postane predsednik Katalonije, če bo na predvideni današnji investituri v katalonskem parlamentu fizično navzoč in si bo za to pridobil vnaprejšnje dovoljenje sodnika, ki se ukvarja z njegovim primerom: obtožen je vstajništva, upora in zlorabe javnega denarja. Prav tako mu ne dovolijo, da bi prevzel vladne vajeti iz eksila v Belgiji, kar še dodatno zaplete že tako zapleteno katalonsko-špansko razmerje, kajti politika, resda edinega kandidata za vodenje generalitata, ob vrnitvi domov čaka aretacija.
Na daljavo, so zatrdili ustavni sodniki, ne debata ne glasovanje nista mogoča, kakor tudi ne, da bi novega predsednika predstavljal pooblaščeni parlamentarec. Hkrati so zažugali drugim poslancem, češ, naj ravnajo odgovorno, saj jih v primeru neposlušnosti čaka kazenski pregon. Sodniki naj bi v desetih dneh odločili, kaj storiti s petkovo zahtevo Madrida, da je treba razveljaviti Puigdemontovo kandidaturo za predsednika regije.
Medtem so se po nekaterih virih z nasprotnimi argumenti menda obrnili na vrhovno sodišče poslanci Puigdemontove Skupaj za Katalonijo, ki ne morejo sprejeti ponavljanja osrednje vlade, da predsedovanje Kataloniji na daljavo ni mogoče in da bi bila Puigdemontova potrditev – zaradi obtožb in prebega v Bruselj – »nezakonita«. Zahtevajo, da morajo biti spoštovani izidi decembrskih volitev, nakaterih so Katalonci večinsko postavili v parlament zagovornike neodvisnosti; glede na to bi pričakovali sodno dovoljenje, po katerem bi odstavljeni predsednik – sicer pravi, da »ne zaupa španskemu sodstvu in zato ne verjame, da bi mu pošteno sodilo« – še enkrat vodil vlado.
Je pa Puigdemont, čigar odvetnik je včeraj zanikal komunikacijo z vrhovnim sodiščem, takoj po sobotni odločitvi zahteval odstop španske podpredsednice vlade Soraye Sáenz de Santamaría, »pristojne« za katalonsko problematiko: ker je zahtevala takojšnjo prepoved Puigdemontove kandidature, dosegla pa le takojšnjo prepoved njegovega delovanja na daljavo oziroma prek pooblaščenca. Po njegovem razumevanju ji je ustavno sodišče prisolilo zaušnico ...
Odkrito ali skrito
Znano je tudi, da si je španska vlada zadala nalogo prestreči voditelja, pa če se bo odločil vrniti v Katalonijo inkognito ali odkrito, na meji. Zato je okrepila obmejne patrulje in »operacije« okrog barcelonskega parlamenta ... Nekateri se sprašujejo, do kdaj in kam bo po »slepi ulici« še tavala katalonska politika in kdaj se bo morda odločila za »žrtvovanje Puigdemonta«. Katalonski »independentizem« je po svoje bizarna družba, kajti povezuje precej »nepovezljivo«: zelo levo (Republikanska levica Katalonije, ERC) in zelo desno (Skupaj za Katalonijo) s skrajno levim (CUP) ... A po poročanju katalonske agencije je iz vrst ERC že slišati glasove o nujnosti Puigdemontovega »žrtvovanja«, medtem ko v unionistični stranki Ciutadans (Državljani) poudarjajo, da »katalonski parlament ni samo Puigdemontova hiša, kjer bi ta lahko počel, kar bi hotel«.
Da bi independentisti v 135-članskem parlamentu ohranili (tesno) večino, so v nedeljo in včeraj odstopili trije od štirih nekdanjih ministrov, ki so konec oktobra s predsednikom prebegnili v Belgijo. Po odločitvi ustavnega sodišča tudi ti ne smejo na daljavo glasovati v parlamentu, kjer morajo zagovorniki neodvisnosti, kot se zavedajo, ubraniti vsaj 68 glasov. Od daleč bosta lahko glasovala le izvoljena poslanca za zapahi v Madridu.
