Tiskane izdaje
Bruselj – »Begunci, dobrodošli!« je bilo napisano na veliki beli plahti, obešeni sredi begunskega tabora, ki je v zadnjem tednu dni nastal sredi bruseljske poslovne četrti, v parku Maximilien ob nebotičniku WTC.
V nedeljo dopoldne so si prostovoljci iz rok v roke podajali plastenke vode, da so iz zabojnika hitreje prišle do beguncev. Med prostovoljci so bili odrasli, otroci, upokojenci. Četudi je državljanska platforma za pomoč beguncem v Bruslju, ki na socialnih omrežjih koordinira pomoč, pozivala Belgijce, naj ne prinašajo več pomoči, so ljudje še vedno prihajali s polnimi vrečami igrač, oblačil, hrane, napitkov, higienskih pripomočkov, odej … Drug za drugim so prihajali do zadnjega kotička napolnjeni taksiji, Bruseljčan arabskega rodu je prinesel kakih petdeset v folijo zavitih kebabov.
Koordinatorji bolj kot drugo pomoč potrebujejo prostovoljce za razvrščanje prinesenih oblačil in drugih stvari, zbranih na velikih kupih. Po nekajdnevnem kaosu v taboru je prostovoljcem in človekoljubnim organizacijam le približno uspelo vzpostaviti delujoč sistem. Oblast je že tako povsem odpovedala. Še v petek so iz skupaj zbitega stranišča v parku iztekale fekalije. V taboru so nevladne organizacije postavile poljske kuhinje, v katerih se begunci lahko okrepčajo. Postavljeni so bili šotori Zdravnikov sveta, v katerih lahko dobijo zdravniško oskrbo.
Kadrovske težave v birokraciji
Noči so postale hladne in vlažne. V bruseljskem taboru je zbranih več sto beguncev (Iračanov, Sircev, Afganistancev …), ki v Belgiji, v bližnjem uradu za tujce, še niso mogli zaprositi za azil. V državi imajo v centrih dovolj prostora, okoli 20.000 postelj za prosilce, toda begunce lahko napotijo vanje šele, ko uradno vložijo prošnjo. Zaradi kadrovskih težav v sicer veliki belgijski birokraciji lahko sprejmejo le 250 prošenj na dan. Vsi drugi, ki v Belgiji nimajo kakšnega znanca, morajo spati v šotorišču in čakati, da v uradu pridejo k okencu.
V taboru so med čakanjem na »boljše čase« brskali po telefonih, iskali primerna oblačila, se v šotorih brili, mladi so na igrišču igrali nogomet, drugi so bivališča pripravljali na deževno noč. »Po letu dni čakanja v Franciji, ko se ni nič premaknilo, sem s svojo družino spet v parku in začenjam z ničle,« je pripovedoval Yahya Khedr, ki je bil pred vojno in begom iz sirskega Homsa uspešen poslovnež. Utrujen je že od begunstva. »Belgija je za nas Sirce boljša. Po dveh, treh mesecih dobiš stanovanje, dajo ti nekaj denarja, otroci lahko gredo v šolo,« je bil poln upanja.
»Za to, da morajo ljudje bivati tukaj v parku, je kriva politika Zahoda na Bližnjem vzhodu. Normalni ljudje smo jezni na vlade, ki ne naredijo nič in niso sposobne niti koordinirati pomoči. Prišel sem pomagat, ker je edini odgovor na nečlovečnost še večja človečnost,« je pripovedoval Američan belgijskega rodu Stephen Dau, ki se je v parku priključil prostovoljcem. Njegova ameriška rojakinja Ammie se je postavila sredi parka z napisom brezplačni internet – begunci so lahko uporabili njen pametni telefon kot vstopno točko za dostop do spleta.
Nesrečnim ljudem moramo dati vse
Skupina žensk iz osnovne šole v soseščini je skuhala turško juho in jo delila izčrpanim beguncem. »Kaj sploh lahko naredimo drugega, kakor da pomagamo po svojih močeh? Nesrečnim ljudem po vseh grozljivih stvareh, ki so jih doživeli, moramo dati vse,« je pripovedovala Nawal Khairi. Tudi Afganistanec Naqibullah Musa, ki je v Belgiji že poldrugo leto, je prišel pomagat in pokazat solidarnost. »V zadnjih letih so največje žrtve Sirci, mi smo žrtve že trideset let. Jaz sem si z begom rešil glavo,« je povedal mladi Paštun iz Džalalabada.
Dramatični položaj v bruseljskem parku je belgijsko zvezno vlado konec tedna le prisilil k ukrepanju. Beguncem, ki še niso mogli vložiti prošnje za azil, so zagotovili petsto ležišč v WTC. Od danes jim ne bo več treba preživljati noči v parku. Njihovo število se v Belgiji hitro povečuje, samo avgusta je prišlo 4630 prosilcev za azil. Azilanti so po odobritvi statusa po pravicah izenačeni z drugimi prebivalci v socialni stiski: dobivajo državno pomoč (odrasli 816 evrov na mesec), upravičeni so do socialnih stanovanj, prejemajo otroške dodatke.
