Spomin tudi z minuto hrupa

Bruselj – Ob 9.11 so se vsi tramvaji, podzemni vlaki in avtobusi ustavili. Potniki­ na njih bodo povabljeni, da čim močneje zaploskajo. Tako se bodo z »minuto hrupa« spomnili na žrtve terorističnih napadov v Bruslju.

Leto dni po napadih samomorilskih napadalcev na osrednjem letališču Zaventem ob 7.58 in postaji podzemne železnice Maelbeek sredi evropske četrti dobro uro pozneje je v Bruslju običajen vrvež. V konicah so metroji spet polni, na večjih prireditvah se zbirajo množice ljudi. Toda varnostni ukrepi so povsod strožji – v institucijah, šolah, nočnih lokalih. Na vojake, ki so na mestnih ulicah in trgih že od pariških napadov, so se prebivalci navadili. »Leto pozneje je travma minila, a strah ostaja,« so povzeli vzdušje v bruseljskem časniku Le Soir.

Tudi uradno razglašena teroristična nevarnost ostaja na drugi najvišji stopnji. Veliko je podzavestnih strahov. Bruseljčani govorijo o neprijetnih občutkih, ko stopi na vlak podzemne železnice mlajši moški z večjim nahrbtnikom. Podrobnosti napada z 32 smrtnimi žrtvami še vedno razkrivajo. Pred kratkim je bila objavljena vsebina pogovora teroristov na predvečer napada z »emirjem« v Raki. Pogovor, ki so ga odkrili na njihovem računalniku, je razkril, da so se teroristi na hitro odločili za napad v Bruslju, ker so se zbali aretacij. Njihova prava tarča je bila Francija.

Bili so del večje skupine, ki je najprej izpeljala napade 13. novembra 2015 v Parizu. Logističnega organizatorja skupine Salaha Abdeslama so prijeli štiri dni pred bruseljskim napadom. Tako kot v drugih evropskih državah, v katerih so bili izpeljani napadi, se je pokazalo, da so bile v varnostnem sistemu številne »luknje«. Predvsem zato, ker informacije o posameznikih, pridobljene v enem od organov, niso bile posredovane naprej ali so se »izgubile«. Po napadih je bila sprejeta vrsta ukrepov, ki naj bi zagotovili učinkovitejši boj proti terorizmu.

Med prvimi je bil sprejet ukrep, ki dopušča hišne preiskave tudi v nočnem času. Pod posebnim drobnogledom je četrt Molenbeek, iz katere je bilo več pariških in bruseljskih napadalcev. Pred sedežem občine so že lani postavili spomenik žrtvam napadov. Policija navaja, da so v četrti s približno 100.000 prebivalci v enem letu preverili več kot 8600 stanovanj. Tudi radikalizacija mladih je proces, ki ga ni mogoče ustaviti čez noč. Veliko razprav poteka tudi o pogostejših pregledih mladih, ki so na muhi policistov zgolj zato, ker so po videzu podobni Severnoafričanom.